Z vpeljavo posebne oblike začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu se po oceni vlade zmanjšuje delo na črno, omogoča brezposelnim aktivno opravljanje določenega dela vsaj krajši čas in zmanjšuje ekonomska odvisnost od prejemanja denarnega nadomestila. Naročnikom dela pa se omogoča najem dodatne delovne sile, ki bo v kratkem časovnem obdobju opravila določeno fazo pridelave.
Nova oblika dela bo omogočila opravljanje tistih del v kmetijstvu, ki po svoji naravi trajajo kratek čas in se jih opravlja občasno. Tako novela definira najdaljšo dolžino trajanja začasnega dela, in sicer 120 dni za delodajalca in 90 dni za delavca. Urna postavka ne sme biti nižja od 4,79 evra bruto, delo pa mora biti urejeno s pogodbami civilnega prava.
Začasno ali občasno delo je dovoljeno v sadjarstvu, vinogradništvu, hmeljarstvu in zelenjadarstvu, kjer je treba določena dela opraviti v kratkem časovnem obdobju.
V sadjarstvu je bilo denimo leta 2015 po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije redno zaposlenih približno 300 delavcev, za namene sezonskega dela pa so sadjarska podjetja takrat sklenila podjemno pogodbo s približno 800 osebami, od tega je bila tretjina delavcev tujih državljanov. Med tujci prevladujejo Romuni, Bolgari, pa tudi državljani Srbije, Bosne in Hercegovine ter Moldavije.
