Kennedyjeva upokojitev ni naključna, saj gre za volilno leto in republikanci nameravajo proces iskanja naslednika izkoristiti za ohranitev senatne večine po volitvah novembra. McConnell si je leta 2016 izmislil, da vrhovnega sodnika senat ne bi smel potrjevati v volilnem letu, ko je predsednik ZDA Barack Obama na položaj umrlega Antonina Scalie predlagal Merricka Garlanda.
Demokrati so nemočno protestirali, ko je McConnell Garlandovo kandidaturo pospravil v predal in držal fige, da bo na predsedniških volitvah 2016 zmagal Trump. To se je zgodilo in Trump je na položaj Scalie imenoval konservativnega sodnika Neila Gorsucha, nekdanjega Kennedyjevega pripravnika. S tem je bilo razmerje moči na vrhovnem sodišču ohranjeno, in sicer v korist konservativcev s pet proti štiri.
McConnell je zdaj predvidljivo spet obrnil ploščo in napovedal glasovanje o novem vrhovnem sodniku ali sodnici pred volitvami. "Absolutna hinavščina," je dejal demokratski senator iz Connecticuta Chris Murphy.
"Naši republikanski kolegi bi morali v senatu slediti pravilu, ki so ga sami postavili leta 2016, da se o kandidatu za vrhovno sodišče ne odloča v volilnem letu," je dejal vodja senatne manjšine Charles Schumer iz New Yorka.
McConnellova sprememba stališča je še en dokaz, zakaj v ZDA na volitvah zmagujejo republikanci, čeprav se večina volivcev z njihovimi stališči ne strinja. Demokrati lahko govorijo o hinavščini in kršitvah pravil, ampak republikanci bodo storili vedno tisto, kar jim politično koristi, kar je dokazal širok nasmeh na McConnellovem obrazu v času demokratskih kritik.
Na novembrskih senatnih volitvah se za nov mandat bori pet demokratov v državah, kjer je leta 2016 zmagal Trump. Ti demokrati bodo pod hudim udarom ene ali druge strani glede na njihov glas za Trumpovega sodnega kandidata.
Če bodo glasovali za potrditev, jih bo zapustila demokratska baza, če bodo glasovali proti, pa bodo tarča neusmiljenih Trumpovih napadov. Članstvo vrhovnega sodišča je ključnega pomena za to, kakšna bo ameriška družba, in boj za ali proti Trumpovemu kandidatu bo močno podžgal levo in desno bazo obeh velikih strank.
V Sacramentu rojeni republikanec Kennedy, ki ga je leta 1987 predlagal na položaj predsednik Ronald Reagan, je bil večinoma zanesljivo na strani konservativcev. Od 17 odločitev vrhovnega sodišča, ki so bile v zadnjem mandatu sprejete z izidom pet proti štiri, je Kennedy glasoval s konservativno večino 14-krat.
Kljub temu pa je vseeno veljal za jeziček na tehtnici pri nekaterih velikih odločitvah, kjer so se konservativci počutili izdane. Leta 2015 je na primer glasoval z liberalno manjšino pri odločitvi, ki je uzakonila homoseksualne poroke, že leta 1992 je potrdil pravico žensk do splava, leta 2016 pa je pomagal odpraviti teksaški zakon o omejitvi pravice do splava.
"Splav bo v 18 mesecih prepovedan v 20 zveznih državah ZDA," je po novici o Kennedyjevi upokojitvi napovedal pravni analitik televizije CNN Jeffrey Toobin. Splav je v ZDA dovoljen od odločitve vrhovnega sodišča v primeru Roe proti Wade iz leta 1973. Nasprotniki splava so hoteli to odločitev od takrat naprej spremeniti, vendar niso imeli dovolj sodnikov. Potem ko bo Trump imenoval Kennedyjevega naslednika, jih bodo imeli.
V ZDA zakone sprejema kongres, predsednik jih izvaja, vrhovno sodišče pa odloča, ali veljajo ali ne. Vrhovne sodnike imenuje predsednik ZDA, zaradi tega se podpornikom Bernarda Sandersa že malce kolca, ker niso bili pripravljeni stisniti zob ali nosa ter oddati svojega glasu za Hillary Clinton.
Trump bo šel v zgodovino konservativne Amerike kot junak že samo zaradi tega, ker je izbral dva zanesljiva konservativna sodnika in s tem potrdil smer države za najmanj desetletje ali dve.
Kennedy je sporočil, da mu je bilo v veliko čast služiti v zveznem sodnem sistemu 43 let, od tega 30 na vrhovnem sodišču. Trump ga je označil za velikega sodnika in upa, da mu bo našel dostojno zamenjavo. Uporabil naj bi stari seznam 25 imen, ki so mu ga sestavili že leta 2017, ko je z njega snel Gorsucha.
Nobenega dvoma ni, da bo izbral nekoga, ki bo proti splavu, proti pravicam homoseksualcev, proti pravicam delavcev in za pravice korporacij, krščanske vere in pravico do orožja. Sam proces izbire pa bo povsem v ospredju zanimanja ameriških medijev in javnosti vse do konca.
