"Temeljni pogoj za pravo migracijsko politiko EU je, da Evropejci dejansko odločajo o tem, kdo stopi na evropsko ozemlje," je izpostavil Tusk v tradicionalnem vabilu voditeljem članic unije na zasedanje ta konec tedna v Bruslju.
Za zagotovitev tega ključnega cilja Tusk predlaga tri ukrepe. Prvi je vzpostavitev "regionalnih platform za izkrcanje" oziroma centrov za obravnavo migrantov zunaj EU. Glavni namen je odpraviti glavno vabo in uničiti poslovni model tihotapcev migrantov.
Drugi ukrep, ki ga predlaga Tusk, je vzpostavitev posebnega finančnega instrumenta v okviru naslednjega večletnega proračuna EU, namenjenega boju proti nezakonitim migracijam, saj je lahko migracijska politika učinkovita le, če ima ustrezno finančno podporo.
Tretji Tuskov predlog pa predvideva krepitev sodelovanja z državami izvora in tranzita, še zlasti podpore libijski obalni straži, tako da bo imela ta vsa potrebna sredstva za popoln nadzor libijskih teritorialnih voda.
Drugi ključni vidik migracijske razprave so domače težave nemške kanclerke Angele Merkel zaradi predvolilne mrzlice v sestrski Krščansko-socialni uniji (CSU), ki zahteva zajezitev sekundarnih gibanj iz članic ob zunanji meji v Nemčijo.
Voditelji naj bi opozorili, da sekundarna gibanja prosilcev za azil med članicami ogrožajo skupni azilni sistem in schengen, ter pozvali, naj članice sprejmejo vse potrebne zakonodajne in administrativne ukrepe za zajezitev teh gibanj ter naj tesno sodelujejo pri tem.
Nemčija je sicer po navedbah virov pri EU že v stiku z več članicami v povezavi s sklenitvijo "administrativnih dogovorov" na podlagi 36. člena dublinske uredbe, s katerimi naj bi zajezili sekundarna gibanja. Ti dogovori sicer sprožajo skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje mini schengna oziroma razdrobitev schengna.
Unija se na omenjene vidike osredotoča, ker je že nekaj časa jasno, da dogovora o reformi skupnih azilnih pravil ne bo mogoče doseči v bližnji prihodnosti. Zatika se zlasti zaradi spornih obveznih begunskih kvot.
Trenutna migracijska vročica sicer ni posledica dejanskega povečanja migracijskih pritiskov oziroma resne migracijske krize, s kakršno se je unija soočila leta 2015, temveč političnih preigravanj.
Zato tudi Tusk opozarja, da unija z neučinkovitostjo hrani argumente protievropskih in avtoritarnih sil. Viri pri EU k temu dodajajo, da je pri soočanju z migracijskim izzivom treba ukrepati sistematično, saj "nas bo sicer politika prehitela".
Na dnevnem redu dvodnevnega vrha je še niz tem, od brexita do prenove območja evra, a v Tuskovem pismu bode v oči zlasti še svarilo, da se mora unija v odnosih z ZDA "pripraviti na najslabše, medtem ko upa na najboljše".
V povezavi z ZDA viri pri EU ob tem izpostavljajo vse večjo zaskrbljenost, saj se izrisuje nov vzorec, nova ameriška doktrina, v kateri ni prijateljev in ni multilateralizma, kar je zelo nevarno.
Voditelji članic unije bodo v četrtek razpravljali o trgovinskih odnosih z ZDA, tudi o morebitnih nadaljnjih korakih ameriške administracije, konkretno o uvedbi novih uvoznih carin na avtomobile.
Ob robu vrha je predvideno srečanje Tuska z makedonskim premierjem Zoranom Zaevom in vnovični izrazi odločne podpore dogovoru Skopja in Aten o imenu ter srečanje višegrajske četverice s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
