Smo za to, da bodo begunci, ki potrebujejo pomoč, korektno obravnavani in bodo dobili ustrezno pomoč, ne bomo pa dopustili valov migrantov, ki bi bili varnostni izziv, ali tega, da bi Slovenija postala migrantski žep, je dejal.
Pojasnil je, da na srečanju v nedeljo evropski voditelji niso sprejemali odločitev, temveč je potekala intenzivna razprava, ki se bo nadaljevala v četrtek in petek na vrhu EU, na katerem pa Cerar še ne pričakuje končnega dogovora. "Bojim se, da bomo šli samo za kak korak dlje, ključni še ne bodo dokončno dogovorjeni," je dejal.
Glede ideje o oblikovanju platform za izkrcavanje migrantov na robu EU je Cerar dejal, da je to eden od možnih ukrepov, a mora biti v skladu z mednarodnim pravom, zato bi bilo dobro, da bi se v zadevo vključile mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo z begunci.
Predsednik SDS Janez Janša je glede tega dejal, da se na evropski ravni zdaj predlaga nekatere skupne evropske ukrepe, ki so jih v njegovi stranki predlagali že pred tremi leti. Po njegovi oceni je bistvo problema to, da se ne loči med begunci, torej ljudmi, ki so dejansko pomoči potrebni, in med ekonomsko migracijo, ki zdaj prevladuje.
"Predlagali smo predsedniku vlade, ki opravlja tekoče posle, da te ukrepe podpre. Smo pa nekoliko skeptični do hitrosti, s katero se vse to odvija na ravni EU, kjer problemi so urgentni, stvari pa gredo počasi," je po pogovorih pri Cerarju dejal Janša.
Cerar je pojasnil, da je EU usmerjena v iskanje rešitev glede nadaljnje krepitve nadzora na zunanjih mejah in sodelovanja s tretjimi državami, tako s tistimi, od koder prihajajo migranti, kot s tranzitnimi.
Glede slednjih je Cerar posebej izpostavil Zahodni Balkan, zlasti BiH. Znova se odpirajo določene poti, pretok migrantov je večji. "To je nekaj, na kar smo pozorni," je dejal in opozoril, da gre za ilegalne prehode meje, ki jih organizirajo kriminalne združbe.
Slovenija se spopada s temi združbami, nekaj jih je razbila, krepi nadzor na meji, krepi število policistov, sodelovanje z vojsko in politično koordinacijo s sosedami, tudi s Hrvaško, je povedal.
Po njegovi oceni je Slovenija v tem trenutku varna in tudi ustrezno nadzoruje zunanjo schengensko mejo, zato vaje, kakršno danes na meji s Slovenijo izvaja Avstrija, niso potrebne. "Če bi bil porast migracij, bi bila vaja upravičena, a priliva ilegalnih migrantov iz Slovenije v Avstrijo ni zaznati," je dejal.
Poudaril je, da se Slovenija zavzema za krepitev nadzora na zunanjih mejah EU, sama pa je vzoren varuh schengenske meje, zato po njegovih besedah tudi ni upravičen nadzor, ki se izvaja na slovensko-avstrijski meji.
Premier, ki opravlja tekoče posle, je še dejal, da je seveda v interesu Slovenije, da bi bila tudi Hrvaška članica schengna, saj bi to olajšalo varovanje meje, a mora Zagreb za to izpolniti pogoje, izkazati, da je sposoben učinkovito varovati mejo, in hkrati dokazati, da je pripravljen spoštovati pravna načela in pravila v EU.
"Če Hrvaška ne bo spoštovala vladavine prava, ne vidim, katera država bi lahko podprla njen vstop v schengen," je dejal.
