Rom je bil na prvostopenjskem sodišču najprej kazensko obsojen zaradi "protipravnega zavzetja tujega zemljišča", višje sodišče pa je obsodbo razveljavilo, saj da je barako zgradil že pred mnogimi leti, ko temu ni še nihče oporekal. Poleg tega je novomeška občina po poročanju časopisa nastanek romskega naselja v Dobruški vasi celo sama spodbudila.
Naselje je bilo sicer postavljeno že v času Jugoslavije, kmetijska zadruga pa je zemljišče dobila v last po denacionalizacijskem postopku. Ker je bil kazenski pregon zoper Roma sprožen pred kratkim, je višje sodišče razsodilo, da je domnevno kaznivo dejanje že zastaralo.
"Če poenostavimo, sodba torej pomeni, da Romov ne moremo preganjati, če so jih oblasti pred desetletji naselile na določena zemljišča in so dolga leta njihovo naselitev tolerirale. Nerazrešen položaj nelegalnih romskih naselij bo tako treba urejati celostno, sistemsko in odgovorno, ne pa prisilno, skozi kazenske postopke," je za Dnevnik pojasnil Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija.
Po besedah tožilca Bojana Avbara pa primer kaže na to, da kazensko pravo ni primeren način za urejanje položaja Romov. "Žal mi je, da smo se morali zadeve lotevati na kazenskopravni ravni, medtem ko v drugih segmentih družbe nihče ni naredil nič za ureditev razmer," je dodal.
