Po preštetih skoraj vseh glasovih je Erdogan prejel 52,59 odstotka glasov, Ince pa okoli 31,7 odstotka. Uradni rezultati volitev bodo po navedbah državne volilne komisije znani prihodnji četrtek. Erdogan naj bi prisegel 8. julija, ko naj bi se sestal tudi novi parlament.
Erdogan je že ponoči razglasil zmago. "Narod mi je zaupal naloge in odgovornosti predsednika," je dejal v nagovoru v svoji rezidenci v Istanbulu. "Turčija je dala lekcijo demokracije celemu svetu," je dodal.
Poleg tega naj bi na nedeljskih volitvah zmagala tudi Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP). V 600-članskem parlamentu je stranka osvojila 293 sedežev, skrajno desna Stranka nacionalističnega gibanja (MHP), s katero je v koaliciji, pa 50, s čimer imata več kot dovolj sedežev za udobno vladanje.
Erdogan bo z novo izvolitvijo še okrepil svoj položaj v državi, ki ji sicer vlada od leta 2002, najprej kot premier, nato kot predsednik. V Turčiji se namreč s temi volitvami politični sistem spreminja iz parlamentarnega v predsedniškega. Predsednik dobiva več pristojnosti, odpravili bodo položaj premierja.
V opozicijskem Nacionalnem zavezništvu z Republikansko ljudsko stranko (CHP) so z rezultati nezadovoljni in opozarjajo, da je na volitvah prihajalo do nepravilnosti. Menijo tudi, da je agencija Anadolu prehitro objavljala rezultate, ki so šli na roko Erdoganu. Tiskovni predstavnik stranke Bilent Tezcan je navedel, da je agencija navedla, da je bilo preštetih že 90 odstotkov glasov, čeprav jih je bilo dejansko le okoli 40.
Kritičen je bil tudi Ince, ki je opozoril na volilno prevaro, vendar ne z namenom spremembe končnega rezultata. Že pred tem je namreč priznal poraz in Erdogana pozval, naj bo voditelj vseh prebivalcev Turčije.
Erdogan je pomisleke opozicije že zavrnil. "Upam, da ne bo nihče škodoval demokraciji naše države in postavil pod vprašaj volilni sistem in rezultate volitev, da bi tako prikril lastni poraz," je dejal.
Na nepravilnosti so opozorili tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki so volitve spremljali skupaj s Parlamentarno skupščino Sveta Evrope. Kot so ocenili, se je Erdogan na volitve podal z "neupravičeno prednostjo". Med kampanjo so bile namreč po preliminarnih ugotovitvah medijska svoboda, svoboda govora in pravica do javnih zborovanj zaradi izrednega stanja okrnjene.
Priljubljene turške televizijske postaje po navedbah opazovalcev, ki so spremljali tudi parlamentarne volitve, veljajo za naklonjene Erdoganu in so ga skupaj z AKP obravnavale bolj pozitivno.
Kot pozitivno so navedli veliko možnost izbire volivcev in visoko volilno udeležbo. So pa opozorili, da je bila policijska prisotnost na voliščih tokrat bolj vsiljiva, kar je prispevalo k "občutku negotovosti in potencialnega pritiska na volivce in občasno tudi opazovalce".
Erdogan je že prejel čestitke tujih državnikov. Ruski predsednik Vladimir Putin je po navedbah Kremlja dejal, da rezultat volitev v Turčiji kaže na veliko politično avtoriteto in množično podporo, ki ju uživa Erdogan. Poudaril je, da so med razlogi zanjo prizadevanja za rešitev turških socialnih in gospodarskih izzivov ter okrepitev položaja države v mednarodnem prostoru.
Rohani se je zavzel za nadaljnjo krepitev "prisrčnih in bratskih odnosov" sosednjih držav. Ankara in Teheran bi si morala po njegovem mnenju še naprej prizadevati za dodaten napredek na področju varnosti in svobode v regiji.
Erdoganu je čestital tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je poudaril, da je stabilnost Turčije pomembna za celotno Evropo. Ta je po Orbanovem mnenju "pred nešteto zahtevnimi varnostno-političnimi izzivi, za reševanje katerih je predvidljivo in učinkovito sodelovanje s Turčijo nujno".
V zvezi Nato in EU so v prvih odzivih na vnovično zmago Erdogana izpostavili pomen partnerstva s Turčijo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je Erdoganu čestital ob poudarku, da zavezništvo temelji na vrednotah, kot sta demokracija in vladavina prava.
V Evropski komisiji upajo, da bo pod Erdoganovim vodstvom Turčija ostala zavezana partnerica EU pri soočanju z vprašanji v vzajemnem interesu: migracijami, varnostjo, regionalno stabilnostjo in bojem proti terorizmu.
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini in komisar za širitvena pogajanja Johannes Hahn pa sta v skupni izjavi izpostavila, da bo EU sodelovala s turškim predsednikom in parlamentom pri soočanju s številnimi skupnimi izzivi.
Novi predsedniški sistem bo imel po njunih navedbah daljnosežne posledice za turško demokracijo, pri čemer izpostavljata, da bi Turčija na splošno imela koristi, če bi nujno naslovila ključne pomanjkljivosti v povezavi z vladavino prava in temeljnimi pravicami.
Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn medtem v Erdoganovi zmagi vidi priložnost za demokratičen zasuk: "Erdogan je zdaj vsemogočen, ne samo de facto, ampak tudi formalno. Včeraj je govoril o demokraciji. Zdaj naj jo pokaže."
