Kot so prejšnji teden napovedali v vladnem uradu za komuniciranje, se bo premier s predstavniki parlamentarnih strank sestal ob 9. uri, dve uri pozneje pa naj bi vsebino pogovorov predstavil na novinarski konferenci.
Po pričakovanjih naj bi voditeljem strank predstavil vsebino pogovorov z nedeljskega mini vrha v Bruslju na temo migracij, ki so se ga udeležili voditelji 16 evropskih držav. Med njimi je bil tudi Cerar. Vrh sicer kakih posebnih sklepov ni prinesel, so si pa voditelji izmenjali mnenja, jasno izrazili stališča in pretresli nekatere ideje pred rednim vrhom EU v četrtek in petek, na katerem pa bi že lahko sprejeli konkretne odločitve.
Na nedeljskem mini vrhu je nemška kanclerka Angela Merkel, ki se sooča s precejšnjimi težavami na notranjepolitičnem prizorišču, izpostavila možnost rešitve azilnega spora na evropski ravni. Kot je pojasnila, so se voditelji držav EU strinjali, da bi morala unija zmanjšati nezakonite migracije, zaščititi zunanje meje ter da so vse države odgovorne za vse vidike migrantskega vprašanja.
Cerar je ocenil, da je bila rdeča nit srečanja skladna s pričakovanji Slovenije. Ob nujnosti celovitih skupnih odzivov je Cerar poudaril pomen varnosti in humanosti ter potrebo po konkretnih aktivnostih in pomoči državam Zahodnega Balkana. Cerar je tudi napovedal, da bo Slovenija aktiven akter pri iskanju rešitev.
Kot izjemno pomembno za Slovenijo je Cerar izpostavil krepitev nadzora na zunanjih mejah EU, ohraniti in krepiti pa po njegovem mnenju treba tudi sodelovanje s tretjimi državami, pa naj bodo to izvorne države migracij ali tranzitne države. Ob tem po Cerarjevem mnenju ne gre pozabiti pomena sodelovanja z državami Zahodnega Balkana.
K obravnavi problematike migracij na ravni vodij političnih strank je Cerarja že prejšnji teden, ko so se sestali na temo arbitraže in napovedane tožbe proti Hrvaški pred Sodiščem EU, pozval prvak SDS Janez Janša. Predlagal je tudi obravnavo problematike NLB, glede na to, da bo treba zgodbo o prodaji te največje slovenske banke voditi naprej, ne glede na to, da Slovenija najbrž še nekaj časa ne bo imela vlade s polnimi pooblastili. Nova odločba Evropske komisije glede prodaje NLB se po neuradnih informacijah napoveduje še pred avgustom.
V pričakovanju skupščine banke je v ospredju tudi vprašanje, ali bodo na njej državi kot edini lastnici banke namenili dividende. Banka NLB je namreč lani ustvarila 189,1 milijona evrov čistega dobička, ki bi ga v celoti lahko namenila za izplačilo dividend državi kot 100-odstotnemu lastniku.
A Evropska centralna banka (ECB) je banki v luči tveganj na podlagi postopkov proti LB oz. NLB zaradi prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev in morda tudi kot element pritiska po lanski odločitvi vlade, da ne izpelje že skoraj zaključene prodaje vsaj polovice banke po metodi javne ponudbe delnic, zapovedala, da mora za izplačilo dividend pridobiti vnaprejšnje soglasje.
V NLB so za ECB pripravili izredni kapitalski načrt, v katerem so argumentirali predlog za izplačilo dividende, ki bi bilo v luči obsežne sanacije banke s konca 2013 pomembno dejstvo tudi za državo, ter pridobili mnenje revizorja. Vendar pa po informacijah iz bančnih krogov ECB soglasja še ni dala. Na redni letni skupščini, predvidoma prihodnji teden, tako glede na trenutno stanje praktično ni druge možnosti kot sklep, da bilančni dobiček ostane nerazporejen.
Vprašanje je tudi, kakšna bodo sporočila glede omenjenega vprašanja prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem iz obdobja razpada nekdanje SFRJ. Potencialni stroški sodnih postopkov, ki potekajo na Hrvaškem proti NLB, z obrestmi vred dosegajo okoli 430 milijonov evrov, to pa prek pritiskov na ceno delnice močno bremeni vprašanje prodaje banke.
V NLB so že večkrat izrazili željo po državni zaščiti za banko pred posledicami sodnih postopkov na Hrvaškem, k temu pa je v minulih dneh spet bolj aktivno pozivalo tudi finančno ministrstvo. To je že lani predlagalo rešitev v smeri, da bi za te morebitne stroške NLB jamčil sklad za nasledstvo, država pa bi mu zagotavljala zadostno premoženje za te naloge. Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman takrat na vladi podpore za to rešitev ni dobila, vlada pa je nato zaradi po njeni oceni prenizke cene v luči tveganj zaradi postopkov na Hrvaškem prodajni postopek ustavila.
Nedavno je propadel tudi poskus dodatne pravne zaščite banke pred postopki na Hrvaškem na ravni ustave, vendar pa si v NLB želijo predvsem zaščitnega mehanizma s finančnimi učinki.
V največji slovenski banki so sicer že večkrat izrazili željo, da bi se zgodba s prodajo banke čim prej zaključila, s čimer bi bili končno odpravljeni vsi omejevalni ukrepi, ki banko predvsem na področju poslovanja s podjetji in financiranja velikih infrastrukturnih projektov doma ter v regiji močno omejujejo, onemogočajo pa tudi njene načrte o širitvi na Zahodnem Balkanu.
