Populistična retorika se je zlila v sovraštvo do tujcev ali manjšin, migracije in multikulturalizem so bile še naprej predstavljene kot grožnja družbeni povezanosti in varnosti, tradicionalni in družbeni mediji pa so podpihovali samosegregacijo in poglabljanje družbenega razkola. Skrbi glede varnosti se je izkoriščalo za upravičevanje velikih kompromisov, ko gre za temeljne pravice migrantov in drugih ranljivih skupin, izpostavlja danes objavljeno poročilo ECRI.
Predsedujoči komisiji Jean-Paul Lehners je ob objavi poročila izpostavil, da je treba evropske države kljub težavam, s katerimi se soočajo, spodbujati, da spremenijo svoje naracije v bolj uravnotežen in na dejstvih utemeljen diskurz, ki bo izpostavljal pozitiven prispevek dobro obvladane migracije, še posebej s poudarjanjem priložnosti in spretnosti, ki jih lahko prinesejo migranti.
Glede na poročilo je namreč upravljanje migracij tako, da spoštuje človekove pravice, v lanskem letu ostajal velikih izziv v številnih članicah Sveta Evrope. ECRI je sicer ugotovil, da je bilo sprejetih več ukrepov za lažjo integracijo migrantov, predvsem na področju stanovanjske politike, izobraževanja in zaposlovanja. A večina prizadevanj je ostala omejena na nadzor migracij. To pa bi lahko po mnenju komisije predstavljajo oviro za uspešne integracije.
V številnih državah je v letu 2017 vztrajala antimuslimanska retorika. Negativni stereotipi o islamu so vodili v porast nasilja in sovražnega govora, v vse več državah pa je izražanje islamofobije v javnem mnenju in medijih počasi postajalo sprejemljivo.
Prav tako se lani razmere niso občutno izboljšale za judovsko prebivalstvo v Evropi, antisemitsko sovraštvo je bilo še vedno precej razširjeno. Romi so ostali družbeno izključeni, še vedno ni bil v zadostni meri zagotovljen dostop romskih deklic in žensk do temeljnih pravic, predvsem izobraževanja. Poročilo ECRI ugotavlja tudi, da številne države v zelo nizki meri naslavljajo težave, s katerimi se soočajo ljudje afriškega porekla.
Ko gre za homofobijo in transfobijo ECRI ugotavlja različno sliko. Nekatere države so z nudenjem večje zaščite za osebe LGBT dosegle napredek, v drugih pa se te še naprej soočajo z nesprejemljivo visokimi ravnmi stigmatizacije, nestrpnosti, sovraštva in diskriminacije.
Komisija ugotavlja tudi, da številne države še vedno niso uresničile njenih priporočil za izboljšanje nacionalnih zakonodaj za boj proti rasizmu. Le 20 od 47 članic Sveta Evrope je ratificiralo protokol številka 12 Evropske konvencije o človekovih pravicah o splošni prepovedi diskriminacije. Organizacije za enakost, ki igrajo osrednjo vlogo v boju proti rasizmu, se pogosto soočajo s težavami, predvsem ko gre za njihovo neodvisnost in financiranje, še ugotavlja poročilo.