Evropska komisija je 17. aprila objavila predlog uredbe, s katero želi povečati zaščito dokumentov in tako izboljšati varnost v EU. V dokumente bi po predlogu vključili tudi biometrične identifikatorje in prstne odtise. Trenutno se namreč zahteve, kaj vse morajo vsebovati osebne izkaznice, ki so jih izdale članice, in dokumenti za prebivanje za državljane EU, ki prebivajo v drugi državi članici, močno razlikujejo.
V predlogu uredbe je določeno, da bodo morale osebne izkaznice, ki jih izda članica EU svojim državljanom, vsebovati minimalni nabor zaščitnih elementov, ki so opredeljeni v mednarodnem standardu ICAO Doc 9303. Predlog uredbe določa tudi, da se na obrazec vključi pomnilniški medij, ki vsebuje biometrični zapis podobe obraza in dveh prstnih odtisov. Hkrati bi lahko država na čip ločeno zapisala tudi podatek o elektronski identifikaciji posameznika za potrebe izvajanja elektronski storitev.
Slovenska osebna izkaznica, ki se je v trenutni obliki začela izdajati pred 20 leti, pomnilniškega medija še ne vsebuje, zato ni biometrična, niti se je ne more uporabljati za izvajanje e-storitev. Se pa slovenska osebna izkaznica že izdaja v obliki polikarbonatne kartice z OCR-B zapisom, zaščitnimi elementi ter tehniko laserskega graviranja fotografije in osebnih podatkov, kar pomeni, da dimenzije osebne izkaznice Slovenije že ustrezajo zahtevanim standardom za strojno berljive potovalne dokumente, je zapisano v gradivu po seji vlade.
Vlada uredbo podpira, saj meni, da bo prispevala k večji varnosti v EU in olajšala uresničevanje pravice državljanov EU do prostega gibanja in prebivanja v EU. Zaradi neenotnega standarda osebnih izkaznic državljanov EU in dovoljenj za prebivanje družinskih članov ima namreč policija na mejnih prehodih velike težave pri preverjanju potovalnih dokumentov oseb, ki posedujejo potovalne dokumente brez strojno berljivega dela, opozarjajo.
Bo pa Slovenija v pogajanjih predlagala nekatere spremembe uredbe. Med drugim bo predlagala, da se med izjeme doda osebne izkaznice izdane z enoletno veljavnostjo, dodatno bo tudi preučila potrebo po shranjevanju podatkov za e-storitve.
Zavzela se bo za krajše obdobje veljavnosti osebne izkaznice pri posameznikih, ki še niso dopolnili 18 let, in za odstopanje od najdaljšega obdobja veljavnosti osebne izkaznice (10 let) za posameznike po dopolnjenem 70. letu starosti, ki se jim v Sloveniji izdajo osebne izkaznice s trajno veljavnostjo.
Ne strinja se tudi s predlogom, da osebne izkaznice prenehajo veljati na dan prenehanja njihove veljavnosti ali najpozneje pet let po datumu začetka veljavnosti uredbe oziroma kar nastopi prej. Slovenija tudi meni, da je 12-mesečni rok, ki določa začetek uporabe uredbe, prekratek.
Glede sprememb, ki se nanašajo na dovoljenja za prebivanje, pa Slovenija ocenjuje, da bi izdajo dovoljenj za prebivanje družinskim članom državljanov EU, ki so državljani tretjih držav, lahko spremenili tako, da bi izpolnjevale enake oblikovne in varnostne zahteve, kot so določene za izdajo biometričnih dovoljenj za ostale državljane tretjih držav.
Slovenija namreč tujcem, ki niso državljani članice, že izdaja biometrična dovoljenja za prebivanje, po letu 2020 pa namerava začeti tudi z izdajo biometričnih dovoljenj druge generacije s sodobnejšimi varnostnimi zaščitami, so še pojasnili v sporočilu za javnost.
