Finančni minister Zdravko Marić je pojasnil, da želi vlada državljanom pomagati pri reševanju njihovih težav, a je hkrati opozoril, da ne gre za spodbujanje neplačevanja obveznosti.
Hrvaški državljani z blokiranimi računi so imeli konec marca za več kot 42 milijard kun (5,7 milijarde evra) dolgov. Od tega je večina, 97 odstotkov, obveznosti starejših od leta dni. Takšnih obveznosti ima približno 80 odstotkov državljanov z blokiranimi računi.
Vlada je predvidela več skupin upnikov, ki bodo morali državljanom odpisati dolgove. V prvi skupini so država in javna podjetja, ki bodo morali odpisati do 10.000 kun (1350 evrov) dolgov glavnice vsakemu svojemu dolžniku. Marić pričakuje, da bodo na ta način sprostili račune približno 7000 državljanom.
V drugi skupini upnikov so enote lokalne samouprave in tudi ostali upniki, kot so operaterji mobilne telefonije, ki se bodo sami odločali, ali bodo dolgove odpisali. Pri tem jim bo država kot davčno olajšavo priznala odpis dolgov v višini do 10.000 kun. Za dolgove v višini nad 10.000 kun je predvideno obročno odplačevanje.
Omejiti nameravajo tudi izvajanje izvršb za fizične osebe, a kot je pojasnil Marić, to ne pomeni, da bodo brisali tudi dolgove, temveč je namen zmanjšanje števila izvršb. Na ta način bodo po načrtih deblokirali račune 71.000 državljanom, ki imajo za 32 milijard kun (4,3 milijarde evrov) dolgov.
V paketu predlaganih zakonov je tudi hitrejši in bolj enostaven postopek osebnega stečaja, ki se predvsem nanaša na državljane z do 20.000 kun (2700 evrov) dolgov in več kot tri leta blokiranimi računi. Minister za pravosodje Dražen Bošnjaković je pojasnil, da s predlaganim zakonom o stečaju ne bodo nobenemu nič oprostili, temveč bodo dali novo priložnost upnikom, da bi prišli do poplačila svojih terjatev. Pričakuje, da bodo s tem zakonom zajeli 120.000 državljanov.
