V skladu s predsedniškim sistemom je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan maja lani že znova postal član svoje stranke Pravičnost in razvoj (AKP) in bil isti mesec znova izvoljen za njenega predsednika.
Ima tudi že večji vpliv nad sodstvom, saj lahko izbira 13 od skupno 22 članov sveta sodnikov in tožilcev, ki imenuje sodnike in tožilce. Ostale člane sveta imenuje parlament. Odpravili so tudi vojaška sodišča, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V skladu z novim političnim sistemom bodo na nedeljskih volitvah za petletni mandat volili tako poslance kot tudi predsednika države. To bo tudi prvič, da oboje volitve potekajo hkrati.
Predsednik države bo odslej tudi predsednik vlade. Imenoval in odstavljal bo podpredsednike, ministre in visoke državne uradnike. Pri tem parlament ne bo imel vloge. Poslanci ne bodo mogli biti člani vlade. Predsedniški kandidat pa ne bo mogel kandidirati na parlamentarnih volitvah.
Predsednik države bo lahko izdajal dekrete na področju izvršnih oblasti, ki bodo stopili v veljavo z objavo v uradnem listu. Za njihovo uveljavitev ne bo potrebna potrditev v parlamentu. Z dekreti ne bo smel omejevati ustavnih pravic in ne bo jih mogel izdajati za vprašanja, za katera že obstajajo zakoni. Zakone, z izjemo predloga proračuna, bo lahko sprejemal samo parlament.
Število poslancev se bo s sedanjih 550 povečalo na 600. Sicer jih bodo 600 že izvolili v nedeljo. Parlament bo tako manj vpliven, a bo imel še vedno dovolj moči, da bo lahko predsedniku države otežil življenje.
Nove volitve bosta lahko sprožila parlament in predsednik s tripetinsko podporo v parlamentu. V obeh primerih bodo hkrati potekale predsedniške in parlamentarne volitve, ne glede na to, kdo je sprožil volitve.
Predsednik bo lahko na položaju dvakrat zapored. Če se bo parlament odločil za nove volitve med drugim predsednikovim mandatom, bo lahko znova kandidiral.
Z uveljavitvijo predsedniškega sistema se bo začelo tudi štetje predsedniških mandatov. Torej, če bo Erdogan v nedeljo zmagal, bo to njegov prvi mandat, tako da lahko teoretično vlada do leta 2033.
Predsednika ne bo mogoče obtožiti izdaje niti za noben drug zločin. Potrebna bo dvotretjinska podpora parlamenta, da se bo kak tak primer prenesel na pravosodje, še navaja dpa.
