c S

Sodišče za človekove pravice zavrnilo pritožbo Breivika glede razmer v zaporu

21.06.2018 13:16 Strasbourg, 21. junija (STA) - Evropsko sodišče za človekove pravice je danes zavrnilo pritožbo norveškega desničarskega skrajneža Andersa Behringa Breivika, češ da kazen za poboj 77 ljudi leta 2011 v norveškem zaporu prestaja v nečloveških razmerah. Sodišče v Strasbourgu je pritožbo Breivika, ki se je lani uradno preimenoval v Fjotolfa Hansena, zavrnilo kot nesprejemljivo.

Sodišče je ugotovilo, da v primeru Breivika oz. Hansena ni prišlo do kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah. Njegovo pritožbo je zavrnilo kot nesprejemljivo, ker je bila očitno neutemeljena. Odločitev sodišča je dokončna.

Terorist se je na sodišče v Strasbourgu pritožil, potem ko je izčrpal vse pravne možnosti pred sodišči na Norveškem - tamkajšnje vrhovno sodišče je junija lani zavrnilo presojanje njegove pritožbe. Norveška je vztrajno zavračala Breivikove trditve glede izoliranosti v zaporu in poudarjala, da se z njim ravna kot z "zapornikom VIP". Obsojeni skrajnež ima namreč na voljo tri bogato opremljene celice, prav tako pa ima številne stike z zaporniškim osebjem, odvetnikom in tudi enim obiskovalcem.

Po mnenju 38-letnika je režim, ki mu je podvržen v zaporu v Skienu na jugu Norveške, kršil 3. in 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Prvi se na nanaša na nečloveško oz. ponižujoče ravnanje, drugi zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega življenja in korespondence. Kot je povedal njegov odvetnik Oystein Storrvik, se je pritožba na evropskem sodišču nanašala predvsem na njegovo izoliranost od drugih zapornikov.

"To je olajšanje. Upamo, da se sedaj veliko let o njem ne bo več govorilo," je za francosko tiskovno agencijo AFP komentirala predsednica združenja podpornikov Breivikovih žrtev Lisbeth Kristine Royneland, ki je v pokolu skrajneža tudi sama izgubila 18-letno hčer.

Breivik prestaja 21-letno zaporno kazen, ki jo je moč neomejeno podaljševati.

Terorist se je preoblečen v policista 22. julija 2011 podal na morilskih pohod in na otoku Utoya, kjer je bil tabor podmladka laburistične stranke, ubil 69 ljudi, še pred tem pa je sprožil eksplozijo bombe blizu vladnih poslopij v Oslu, pri čemer je umrlo osem ljudi. Žrtvam je očital multikulturalizem.