V večurnem podajanju zaključnih besed je Rozenstein med drugim odgovoril na vrsto navedb tožilstva iz zaključnih besed in jih mnoge označil kot vzete iz konteksta. Pod vprašaj je večkrat postavil pričanje nekdanje prve nadzornice Klasja Irene Stanke Čurin, ki je tudi ovadila Ročnika.
Rozenstein je prepričan, da pri poslu s prodajo osnovnih sredstev Klasja leta 2007 Millcom Skupini, za kar je Klasje dobilo plačilo in ga kot avans najemnine, da je lahko objekte še naprej uporabljalo, takoj nakazalo Millcom Skupini, premoženjska škoda Klasju ni nastala.
Posel je bil po Rozensteinovih besedah izveden skladno z akti Klasja in bil obravnavan na skupščini delničarjev, ki je podala soglasje, prav tako kakšnih nepravilnosti v pregledu pozneje ni ugotovil revizor.
Odvetnik je dejal, da dejanja obdolženih nimajo znakov kaznivega dejanja, prav tako njun namen ni bil oškodovanje Klasja, kar so po odvetnikovih besedah dokazovala pričanja vseh prič, razen Čurinove. Rozenstein je prepričan, da v tem primeru ni šlo za zlorabo položaja. Vse premoženje je bilo tudi vrnjeno Klasju v letu 2013, tako kot je bilo načrtovano, je danes med drugim dejal Rozenstein.
V torek je zaključne besede podal tudi zagovornik Veršičeve Zdenko Cujnik, že konec maja pa jih je podala tožilka Mojca Petan Žura, ki je za Ročnika zahtevala štiri leta in dva meseca zapora, za Veršičevo pa dve leti in osem mesecev zapora. Za Ročnika zahteva višjo kazen, saj naj bi z oškodovanjem Klasja pridobil korist za svoja podjetja.
Tožilka Ročniku in Veršičevi očita, da sta vse nepremičnine Klasja prepisala na svoje zasebno podjetje Millcom Skupina, ki sta ga ustanovila prav s tem namenom. Uradno sta sicer plačala 11,5 milijona evrov, a je kupnina kot avans najemnine dobesedno v nekaj minutah romala nazaj Millcom Skupini.
O tem nihče ne bi vedel ničesar, če ne bi takratni prvi nadzornici Ireni Stanki Čurin čez pet let neznanci na mizo nastavili izpiska nenavadne transakcije. Vse dotlej je bila prepričana, da je kupnina ostala Klasju. Ročnika je kazensko ovadila, sledile so kriminalistične preiskave in sojenje.
Veršičeva in Ročnik se vseskozi zagovarjata, da sta s prepisom omenjenih nepremičnin Klasje pravzaprav reševala. Kot trdita, so denacionalizacijski upravičenci takrat zahtevali preveč in bi s tem Klasje spravili v likvidnostne težave. In še, da sta prav zato nepremičnine leta 2013 Klasju tudi vrnila.
Tožilka o tej obrazložitvi dvomi, saj da ni iz nobenega dokumenta razvidno, da sta lastnika Millcom Skupine to namero res imela. Očita jima še, da sta v času, ko sta bila lastnika Klasjevih nepremičnin, te dodatno obremenila s hipotekami, in to v korist drugih Ročnikovih podjetij.