Direktorica urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov Mojca Špec Potočar je na osrednji prireditvi ob svetovnem dnevu beguncev v Ljubljani opozorila, da so ključ do uspešne integracije vsakogar, ki se znajde v tujem okolju, strpnost, sožitje in dialog. Prepričana je, da bodo uspešno integracijo beguncev in vse aktivnosti, ki sodijo v sobivanje in medkulturni dialog, v sodelovanju z nevladnimi organizacijami, širšo družbo in državnimi organi uspeli še nadgraditi. Na uradu si sicer želijo še več sodelovanja s širšo družbo ter konstruktivnih predlogov, kako v družbo čim bolj uspešno integrirati tiste, ki so Slovenijo prepoznali za novi dom.
Tudi Hana Alhadi z Inštituta za afriške študije je poudarila, da je pri celostni integraciji prosilcev za azil in beguncev pomembno povezovanje vseh akterjev, ki skrbijo za njihovo vključitev. Poleg tega je pomembno tudi razpravljanje o konkretnih izzivih, potrebah in dobrih praksah, pri tem pa se po njenem mnenju premalo poudarja lokalni kontekst. Katja Potočnik Nussdorfer iz Javnega zavoda Cene Štupar pa je dejala, da so begunci in migranti z nami in med nami ter da smo na nek način vsi begunci.
Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj in tamkajšnja občina sta v okviru mednarodnega projekta Utrinki z mej v črnomaljskem kulturnem domu pripravila pogovor o migracijah ob meji Česa se bojimo. Na območju novomeške policijske uprave so letos do zadnje nedelje zabeležili 1435 ilegalnih prehodov, kar glede na lani predstavlja precejšnje povečanje, a večjih težav z migranti do zdaj niso zabeležili.
Beguncev ali notranje razseljenih zaradi konfliktov in preganjanj po svetu je sicer že 68,5 milijona. Po podatkih visokega komisariata ZN za begunce je to skoraj tri milijone več ljudi kot leta 2016, kar pomeni nov rekord že peto leto zapored. Lani je bil vsaki dve sekundi nekdo primoran zapustiti svoj dom, večinoma v revnejših državah, so izpostavili.
Sklad ZN za pomoč otrokom je opozoril, da je trenutno na svetu približno 30 milijonov otrok na begu pred vojno in nasiljem, kar je največ po drugi svetovni vojni. Ti otroci po njihovi oceni potrebujejo takojšnjo zaščito in dostop do pomembnih storitev, kot tudi dolgoročne rešitve, ki bodo usmerjene v njihovo dobrobit in razvoj.
Unicef je zato pozval svetovne voditelje, naj podvojijo prizadevanja za zagotovitev pravic, varnosti in dobrobiti najbolj ranljivih otrok na svetu, med katerimi so mnogi na begu zaradi vojn, nasilja in politične nestabilnosti. Opozorili so tudi, da število razseljenih otrok in otrok beguncev dosega rekordne vrednosti.
Evropska komisija pa je danes izpostavila, da bo EU še naprej podpirala ljudi, ki potrebujejo pomoč, ter opozorila, da bo prihodnje izzive mogoče obvladovati le z globalnim odzivom. Kot so poudarili v komisiji, pravni red EU o azilu temelji na mednarodnih načelih ženevske konvencije o statusu beguncev, ki so bolj veljavna kot kdaj koli doslej. Ob tem so zagotovili, da bo EU še naprej podpirala tiste, ki potrebujejo pomoč.
V sodelovanju z državami EU je po mnenju Evropske komisije treba vzpostaviti več zakonitih in varnih poti ter zapreti nevarne in nedovoljene migracijske poti. Nujno je treba tudi doseči dogovor o reformi skupnega evropskega azilnega sistema na načelih odgovornosti in solidarnosti. Dodali so še, da bo EU ob čedalje močnejši razdvajajoči retoriki proti ranljivim ljudem, še naprej podpirala zaščito ljudi v stiski.
Medtem pa je madžarski parlament danes sprejel t. i. zakon Stop Soros, ki je uperjen proti nevladnim organizacijam, ki jih financira ameriški filantrop George Soros in ki naj bi pomagale migrantom. Poslej bo vsakršna pomoč pri nezakonitih migracijah kaznivo dejanje. Parlament je danes tudi spremenil ustavo, v katero je zapisal, da nobena oblast "ne sme vplivati na sestavo madžarskega prebivalstva", s čimer naj bi na Madžarskem prepovedali načrtno priseljevanje tujcev. S tem so nasprotovanje evropskemu kvotnemu sistemu preseljevanja beguncev zapisali tudi v ustavo.
Pri svojih stališčih glede azilne politike pa ostaja trdna nemška kanclerka Angela Merkel. Danes je znova izpostavila, da Evropa potrebuje evropsko rešitev in dejala, da ne bi bilo dobro, če bi vsakdo breme valil na drugega.
Mednarodna organizacija Novinarji brez meja je opozorila, da so begunske poti zaprte tudi za novinarje. Vlade se pri oviranju medijskega pokrivanja begunske krize poslužujejo metod, kot so grožnje, ustrahovanja, aretacije in izgoni, neizdajanje dovoljenj, zavračanje intervjujev in zaseg opreme. Po njihovi oceni se pokrivanja takšnih zgodb ne sme obravnavati kot kaznivo dejanje.
