Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 273,7 milijarde evrov pomoči v treh programih, od evropskih partnerjev 241,6 milijarde, od Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pa 32,1 milijarde evrov. Vsem je v interesu, da se država postavi na lastne noge in ta denar tudi vrne.
Tretji program, ki je bil stežka dogovorjen poleti 2015 in ki se izteče 20. avgusta, predvideva v treh letih do 86 milijard evrov pomoči, od katerih je bilo doslej izplačanih nekoliko manj kot 47 milijard evrov.
Sveženj, ki ga bodo v četrtek sprejeli finančni ministri članic območja evra, med njimi slovenska ministrica Mateja Vraničar Erman, bo sestavljen iz treh temeljnih gradnikov: zadnji obrok v okviru programa pomoči in denarna rezerva za naprej, ukrepi za zmanjšanje dolga in nadzor po koncu programa pomoči.
Zadnji obrok in denarna rezerva
Grčija mora v okviru četrtega in zadnjega pregleda izvajanja tretjega programa pomoči uresničiti 88 ukrepov, od katerih so jih 80 že odkljukali in vse kaže, da bo do sestanka evroskupine izpolnila še preostalih osem, ocenjujejo viri pri Evropski komisiji.
Prva odločitev, ki se v četrtek pričakuje od evroskupine, je višina zadnjega finančnega obroka, ki naj bi znašal od 11 do 12 milijard evrov. Poleg tega se načrtuje še posebna "denarna rezerva" okoli 20 milijard evrov, ki naj bi Grčiji omogočila kritje finančnih potreb do začetka leta 2020.
Ta denarna rezerva je potrebna, ker Grčija ne bo začela izdajati obveznic takoj po koncu programa. Vlada v Atenah naj bi v prihodnjih dveh letih izbrala pravi trenutek za to, ko bodo pogoji na trgu ugodni.
Ukrepi za zmanjšanje dolga
Najtrši oreh bo opredelitev ukrepov za zmanjšanje ogromnega grškega javnega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).
Med možnostmi se omenjata zlasti podaljšanje ročnosti posojil in dogovor, da evropski reševalni sklad ESM odkupi draga posojila IMF. Posojila iz evropskih skladov s približno odstotno obrestno mero so namreč znatno ugodnejša od posojil IMF s približno štiriodstotno obrestno mero.
Prav tako naj bi dobila Grčija "finančni bonus" iz dobičkov, ki so jih imele članice EU od preteklih posojil državi. Šlo naj bi za okoli štiri milijarde evrov do leta 2022, torej milijardo na leto, kar bi dobila pod pogojem, da nadaljuje reforme in da s tem denarjem odplačuje dolg.
Evroskupina že mesece razpravlja tudi o francoskem predlogu vezave odplačevanja dolga na rast, tako da bi Grčija odplačevala več v času večje rasti, ko bi bila rast šibkejša, pa manj.
Slovenska stran že vseskozi izpostavlja zavezo območja evra, da bo pri morebitnih ukrepih za lajšanje grškega dolga upoštevalo nadpovprečno izpostavljenost Slovenije pri pomoči Grčiji.
Po aprilskih podatkih statističnega urada Eurostat je bila konec lanskega leta izpostavljenost Slovenije do programskih držav 2,7 odstotka BDP ali 1,15 milijarde evrov. To vključuje bilateralni dolg in izpostavljenost v okviru začasnega sklada EFSF, ne pa tudi v okviru ESM.
Sodelovanje in mnenje IMF
Od dogovora o dolgu je odvisno tudi nadaljnje sodelovanje IMF, ki ga bo v četrtek v Luksemburgu zastopala generalna direktorica Christine Lagarde. V IMF so se lani dogovorili za možnost 1,7 milijarde evrov posojil, ko bo evroskupina opredelila konkretne ukrepe za zmanjšanje dolga.
IMF je s finančnim prispevkom sodeloval v prvih dveh programih pomoči Grčiji, medtem ko v tretjem finančno doslej ni prispeval, ker ni dobil ustreznih zagotovil glede dolga. Sodeluje pa ves čas s strokovno pomočjo.
Najverjetneje bo sicer sklad še naprej sodeloval na ta način, torej tudi pri nadzoru države po izteku programa pomoči. Denarnega izplačila IMF v okviru tretjega programa pomoči se ne pričakuje, ne nazadnje je preostalo tudi zelo malo časa za to.
V Bruslju izpostavljajo, da je pomembno pozitivno mnenje IMF o ukrepih za zmanjševanje dolga. Ocena sklada, da so ukrepi verodostojni, je namreč pomembna za ugoden odziv trgov.
Okrepljen nadzor po koncu programa, a ne "četrti program"
V Bruslju poudarjajo, da Grčija bo potrebovala strožji mehanizem nadzora po izteku programa, kot so ga druge članice, ki so potrebovale finančno pomoč, torej Portugalska, Španija, Irska in Ciper.
A obenem izpostavljajo, da to nikakor ne bo četrti program pomoči. Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je tik pred zasedanjem pozval, naj se članice ne dogovorijo za "zamaskiran četrti program".
Grški uspeh v senci drugih problemov
Uspešen konec tretjega programa pomoči za Grčijo je za EU pomemben kot dokaz pravilnosti politike, ki je bila v minulem desetletju pod točo ostrih kritik. Pomemben je tudi zaradi drugih problemov, ki pestijo območje evra in EU.
Med njimi sta trgovinski spor z ZDA in nova, evroskeptična italijanska vlada, ki odločno nasprotuje politiki zategovanja pasu in na sploh ni navdušena nad skupno evropsko valuto, kar se že pozna na finančnih trgih.
