Na nedeljski proslavi, ki jo bodo ob 21. uri naznanile salve z Ljubljanskega gradu, bo govoru predsednika republike Pahorja sledil umetniški program z naslovom Ime mi je pomlad in podnaslovom Pesmi za ples, ki bo na odru združil okoli 150 nastopajočih. Skupaj s sodelavci ga je pripravila scenaristka in režiserka Katja Pegan.
Urad predsednika vabi na dan odprtih vrat, v ljubljanski stolni cerkvi maša za domovino
Uro pred proslavo se bo na slavnostni seji sestal državni zbor. Urad predsednika republike pa bo na praznični ponedeljek odprl vrata obiskovalcem. Pred vhodom v predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Obiskovalci si bodo lahko pod strokovnim vodstvom ogledali palačo. Nagovoril jih bo predsednik Pahor.
Zahvalna maša za domovino ob dnevu državnosti, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore, bo že v četrtek ob 18. uri v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja. Poleg vernikov so k maši vabljeni tudi predstavniki političnega in družbenega življenja ter diplomatskega zbora.
Praznične prireditve s kulturnim programom bodo v teh dneh potekale tudi v številnih občinah. V mariborski mestni občini bodo 25. junij, dan državnosti in 27. obletnico osamosvojitve Slovenije počastili z nocojšnjo prireditvijo, ki se bo začela ob 19. uri v tamkajšnji kadetnici. Slavnostni govornik bo predsednik državnega zbora Milan Brglez.
Plebiscitarna odločitev sprožila niz osamosvojitvenih dejanj
Na poti do samostojne države Slovenije so konec 80. let prejšnjega stoletja nekateri intelektualci, najprej v znameniti 57. številki Nove revije, nato pa novonastale demokratične stranke v Majniški deklaraciji, zahtevali demokratične spremembe in lastno državo.
Na podlagi zahtev demokratičnega vrenja, ki je bilo značilno za celotno Jugovzhodno Evropo, v kateri so vladali komunistični režimi, so bile v Sloveniji aprila 1990 izvedene prve demokratične volitve, na katerih je zmagala Demokratična opozicija Slovenije - Demos.
Demos je maja 1990 oblikoval vlado, ki je v naslednjih mesecih, delno tudi v dogovoru z opozicijo, izpeljala vse potrebno za izvedbo plebiscita decembra 1990. Na njem se je velika večina Slovencev izrekla za odcepitev od Jugoslavije in oblikovanje lastne države.
Po plebiscitarni odločitvi za samostojno državo so se v začetku leta 1991 začele priprave na uresničitev tega cilja. Osamosvojitvena dejanja so se nato hitro vrstila. Tedanja skupščina je že marca 1991 sprejela zakon, po katerem za državljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno.
Skupščina 25. junija 1991 sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji
Skupščina je nato 25. junija 1991, dan pred iztekom šestmesečnega roka, postavljenega za uresničitev plebiscitarne odločitve, sprejela Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Hkrati je sprejela tudi ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine in Deklaracijo o neodvisnosti. Slovenija zato 25. junij praznuje kot dan državnosti.
Po slavnostni razglasitvi samostojnosti in neodvisnosti 26. junija 1991 - slovesnost je potekala na ljubljanskem Trgu republike - se je začela desetdnevna vojna, ki ni minila brez žrtev. Že naslednje jutro so namreč iz vojašnic JLA v Zagrebu krenili tanki, katerih cilj je bil zasesti zunanje meje Slovenije in "zavarovati ozemeljsko celovitost SFRJ".
Zadnji vojak zapustil Slovenijo v noči s 25. na 26. oktober 1991
Oblast v Beogradu je želela Slovenijo v Jugoslaviji obdržati s silo. Prvi spopadi med JLA ter slovensko Teritorialno obrambo in slovensko policijo so se začeli 27. junija pri Metliki, končali pa 3. julija 1991, ko se je poražena jugoslovanska vojska začela umikati nazaj v vojašnice. Da bi prišlo do dokončnega premirja, so se 7. julija na Brionih sestale delegacije EU, Slovenije, Hrvaške in SFRJ.
Pogajalci so sprejeli Brionsko deklaracijo, s katero so bile ustavljene sovražnosti na ozemlju Slovenije, slovenska stran pa se je obvezala, da bo za tri mesece zamrznila osamosvojitvene procese. A so se osamosvojitveni procesi še pospešili. Tako je počasi tudi jugoslovansko vodstvo spoznalo, da procesov osamosvojitve ne bo moglo ustaviti, zato je 18. julija sprejelo odločitev, da se JLA v treh mesecih umakne iz Slovenije.
Zadnji vojak JLA je tako Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991.
