"Kohezijska politika praznuje 30-letnico. Osnovni namen je ob tej obletnici pokazati te sijoče zvezde na evropskem nebu, ki so nastale s pomočjo kohezijske politike," je Bogovič pojasnil namen pobude, ki jo je pripravil skupaj s kolegi iz desnosredinske skupine v Evropskem parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP).
Prvi cilj je po Bogovičevih besedah, da bi bila ta politika še vidnejša in da se utrdi njen pomen, predvsem v luči prihajajočega večletnega finančnega okvira, pri katerem je kohezija pod pritiskom. Namen pa je tudi predstaviti nosilce teh projektov in jim izraziti priznanje, da so dobro opravili svoje delo, je še dodal.
Devet poslancev je pobudo predstavilo v torek zvečer V Evropskem parlamentu z razstavo štiridesetih "sijočih zvezd" iz devetih članic unije: Slovenije, Hrvaške, Francije, Nemčije, Romunije, Bolgarije, Poljske, Nizozemske in Belgije. Med njimi je pet slovenskih zvezd: center za ravnanje z odpadki Rcero Ljubljana, prvi muzej na prostem s kozolci Dežela kozolcev, prenova gradu Rajhenburg, Dvorec Trebnik - prvi razpršeni hotel v Sloveniji in večnamenska športna dvorana v Podčetrtku.
Na vprašanje, kako so izbrali teh pet projektov, Bogovič spomni na knjigo o sredstvih EU, ki sta jo napisala z Moniko Kirbiš Rojs, v kateri sta predstavila dvanajst projektov. Pet projektov so izbrali med temi dvanajstimi, pri čemer so upoštevali, da so zastopana različna geografska območja in različna področja, od okolja do turizma.
Predstavitve "sijočih zvezd" so se udeležili tudi nosilci projektov, med njimi župan Podčetrtka Peter Misja, župan Šentruperta Rupert Gole, ki je v Bruslju predstavil edini muzej kozolcev na svetu, in direktorica Kulturnega doma Krško Darja Planinc, ki je predstavila grad Rajhenburg, kjer so med drugim gostili tudi že regionalni odbor Evropskega parlamenta.
Glavni pobudnik projekta, nizozemski evroposlanec Lambert van Nistelrooij pa je opozoril na dejstvo, da Evropa nima sodobne komunikacijske strategije, s katero bi izpostavljala svoje pozitivne zgodbe. Zaradi pomanjkanja vidnosti pozitivnih zgodb, kakršna je kohezija, dodatno vrednost EU dojemamo kot nekaj samoumevnega, je poudaril.
Poleg tega, da se Evropo uporablja kot grešnega kozla za vse, kar gre narobe, so tudi pozitivne plati evropskega projekta premalo izpostavljene. To se je pokazalo še zlasti pri brexitu, ko je bilo slišati ogromno lažnih novic in pretiravanj, medtem ko so bile pozitivne zgodbe spregledane, pojasnjuje Nizozemec.
Ob tem van Nistelrooij spomni na poročilo s posebno pobudo za izboljšanje komunikacije o kohezijskih projektih, o katerem bo Evropski parlament glasoval letos. Z letom 2019 bodo lahko projekti poleg zagonskega denarja pridobili evropska sredstva za komunikacijo po izvedbi, torej za promocijo in zagotavljanje večje prepoznavnosti, je pojasnil.
