Poleg vzpostavitve stabilnega in enostavnega poslovnega okolja so posebej izpostavili še šest drugih ukrepov, in sicer pregon gospodarskega kriminala ter hitrejše sodne postopke, popolno davčno razbremenitev 13. in 14. plače, neposredno odgovornost za odločitve in delo v javni upravi, reformo javnega sektorja z zmanjšanjem števila javnih uslužbencev in agencij ter kakovostnejšim upravljanjem, reformo za učinkovito kakovostno zdravstvo in krajše čakalne vrste ter reformo izobraževanja za več podjetnosti, logike, tehničnih znanj in naravoslovja.
Kot je pojasnil izvršni direktor GZS Samo Hribar Milič, so omenjene ukrepe gospodarstveniki izbrali s seznama 30 predlogov, ki so jih v svojih volilnih programih izpostavile politične stranke. V spletno glasovanje se je vključilo več kot 1000 gospodarstvenikov. 12 po njihovem mnenju najbolj koristnih ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja so nato predstavili udeležencem današnjega srečanja, ki so izglasovali omenjenih sedem ključnih ukrepov.
Današnji vrh malega gospodarstva je bil tako kot prejšnjih šest namenjen opozorilom o položaju podjetništva v Slovenija, je izpostavila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in dodala, da so se letos posebej osredotočili na mala in mikro podjetja. Prav na te mora namreč politika pri svojih odločitvah naprej pomisliti. "Kar je za veliko podjetje motnja, je za malo lahko nekaj, kar ga ubije," je opozorila Šmučeva.
Malo gospodarstvo je lani tako pri prihodkih kot dobičku in dodani vrednosti raslo z dvomestnimi številkami. Letošnjo srečanje pa je pokazalo, da podjetniki gojijo velike ambicijo po hitrejši rasti, čeprav vedno ni bilo tako, saj so pred leti razmišljali predvsem o obstanku. Še vedno pa je naše poslovno okolje takšno, da nas včasih spotika, je opozorila Šmučeva in izpostavila nujo po odpravljanju ovir.
To, da se gospodarski programi političnih strank v veliki meri skladajo s tem, na kar gospodarstveniki že dolga leta opozarjajo, je dober znak. Vendar pa so to šele besede, ki jih je treba uresničiti, je izpostavila Šmučeva, ki si želi, da bi izbranih sedem ukrepov nova vlada kot osnovne note vgradila v svoj program in delo.
Tudi predstavniki štirih najuspešnejših strank na parlamentarnih volitvah, ki so sodelovali na današnjem vrhu, so podprli predlagane ukrepe. "Če bi se koalicija sestavljala na podlagi gospodarskega programa strank, bi jo danes že imeli," je ugotovil Vojmir Urlep z Liste Marjana Šarca, ki je prepričan, da bo morala koalicija, kakršnakoli že bo, tem ukrepom slediti.
Andrej Vizjak iz SDS je povedal, da jim bo pri pripravi njihovega osnutka koalicijske pogodbe za področje gospodarstva danes opravljena anketa med gospodarstveniki zagotovo v pomoč, vse ukrepe pa vključuje tudi že program stranke. "Začutili smo, da je najpomembnejši sklop ukrepov za boljše poslovno okolje birokratska in davčna razbremenitev gospodarstva," je poudaril.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki opravlja tekoče posle, Zdravko Počivalšek iz SMC je dejal, da nam gospodarski rezultati sedaj omogočajo, da se resno lotimo strukturnih reform in se z več poguma lotimo ukrepov, ki so bili predstavljeni. Po mojem mnenju pa "še vedno ni čas, da bi javno finančni apetiti pojedli rezultate gospodarske rasti".
Jernej Štromajer iz SD je na drugi strani posebej izpostavil dialog. "V prihodnji vladi se bomo morali zelo veliko pogovarjati tako znotraj politike kot v socialnem dialogu, brez katerega mislim, da ne bomo uspešni pri realizaciji ukrepov s predstavljenega seznama," je pojasnil in dodal, da bo treba s sindikati najti dogovor, kako naprej in kako omogočiti enostavno in stabilno poslovno okolje.
