V prvi tovrstni pobudi glede brexita je sodelovalo pet Britancev in dve njihovi izseljenski združenji. Odločitev vlade so na sodišču izpodbijali od januarja.
V svoji zahtevi so poudarili, da so pravice iz državljanstva EU neodvisne in nepovezane z državljanstvom katere od članic EU, tudi od Velike Britanije, ki se pripravlja na odhod iz unije v prihodnjem letu.
V vladi so to pobudo zavrnili kot neutemeljeno in neustrezno za obravnavo. Vladi je sodišče pritrdilo že na prvi stopnji, to odločitev pa je zdaj potrdilo še prizivno sodišče.
Čeprav je sodišče sicer priznalo, da je položaj Britancev v EU po brexitu zadeva, ki jo bo urejalo pravo EU, so sklenili tudi, da pobuda ni bila dovolj konkretna, da bi jo lahko posredovali v presojo Sodišču EU.
Pobudniki so nad odločitvijo sodišča razočarani. Zdaj razmišljajo, da bi zadevo posredovali še na nizozemsko vrhovno sodišče. Morda se bodo odločili za novo, tokrat bolj poglobljeno pobudo, je napovedal njihov odvetnik Christiaan Alberdingk.
Na Nizozemskem živi okoli 46.000 Britancev, ki se bojijo za svojo nadaljnjo usodo po brexitu, saj je treba njihov prihodnji status opredeliti v sporazumu med EU in Veliko Britanijo. Nizozemska vlada jim je aprila zagotovila, da "zelo verjetno ne rabijo skrbeti, da bi morali zapustiti državo".
Če bi tej skupini uspelo vložiti vprašanje na Sodišče EU, bi to lahko imelo daljnosežne posledice za celotno EU po brexitu. Po nekaterih ocenah namreč v EU živi okoli milijon Britancev.
