Petrov je danes zahteval, da v saboru znova razpravljajo in tudi sprejmejo odločitev o razglasitvi gospodarskega pasu, s katerim bi zagotovili "primerno zaščito Jadrana". Kot je dejal, je Jadransko morje "majhno in zaprto", manjši incident pa bi lahko povzročil veliko ekološko katastrofo, ki bi se odrazila tudi na hrvaško gospodarstvo, ki se naslanja na turizem. Most je sicer februarja v parlamentarni postopek vložil predlog o razglasitvi hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu.
Čestital je vsem reševalcem, ki so v nedeljo in ponedeljek preprečili onesnaženje morja ob nesreči turške 85-metrske ladje, na kateri je okoli 3000 ton sinter magnezita. Poleg tega je na njej še 70 ton pogonskega goriva in maziv. Ladjo, ki je plula proti Kopru, so po nesreči uspešno odvlekli v trogirsko ladjedelnico, kjer bodo preiskali vzrok vdora vode v ladjo.
Petrov je še dejal, da se v Mostu zavedajo zapletenosti vprašanja razglasitve hrvaškega gospodarskega pasu, a meni, da ima Hrvaška možnost, da bi ga uresničila v diplomatskim pogovorih z drugimi državami.
Hrvaška vlada je novembra lani odgovorila na zahteve Mosta, ko je sprejela sklep, da Hrvaška v okviru konvencije ZN o pomorskem pravu in pravnega redu EU uresničuje svoje pravice in interese v Jadranu. Premier Andrej Plenković ni naklonjen Mostovi pobudi.
Petrov je obudil razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu v času, ko poteka spor med Zagrebom in Ljubljano glede uresničevanja arbitražne razsodbe o meji med državama. V Mostu zavračajo arbitražno razsodbo. Prepričani so, da Slovenija, tako kot BiH, zaradi svojega zemljepisnega položaja ne moreta imeti ne gospodarskega niti epikontinentalnega pasu.
Hrvaški ni uspelo v celoti uveljaviti niti svoje zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), ki jo je razglasila leta 2003. Zaradi pritiskov Italije in Slovenije je Zagreb leta 2008 v zakon o ERC uvrstil tudi izjeme za članice EU.
