Gams, sicer vodja odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan, je bil v državni svet izvoljen pred pol leta kot predstavnik raziskovalne dejavnosti. Kot pravi, je kandidiral, ker si prizadeva za izboljšanje položaja znanosti in visokega šolstva.
A ravno del te javnosti je bil do Gamsa izrazito kritičen po njegovem nastopu na posvetu o demografskih izzivih in ga je zato pozval k odstopu.
Gams je namreč predstavil raziskavo, v kateri so "odkrili, da je vrsta atributov negativno korelirana z rodnostjo, recimo večja plača žensk, boljša izobrazba, emancipacija, liberalizacija in podobno". To so po njegovem mnenju ugotovitve, tudi sicer znane iz literature, in napadati jih pomeni "napadati dejstva".
"Od tu je prišlo do potvorbe, da sem za manjšo plačo žensk, manj izobrazbe in podobno. A to ne drži. Na posvetu pa je res zmanjkalo časa za razlago in zaradi te nerodnosti sem se večkrat opravičil," je pojasnil za STA.
V ZRC Sazu pa opozarjajo, da Gams s tem, ko je med vzroki za "zaton Slovencev" navedel tudi emancipacijo žensk in spolnih manjšin, ni izgubil samo zaupanja raziskovalk in raziskovalcev, temveč tudi možnost za zastopanje kateregakoli drugega funkcionalnega ali teritorialnega interesa državljanov, zato so izrazili pričakovanje po njegovem odstopu z mesta državnega svetnika.
Podobna pričakovanja so izrazile številne članice društev, ki so podprla kandidaturo Gamsa za izvolitev v državni svet. Kot so zapisale, se je Gams izneveril vsem pričakovanjem, da bo v državnem svetu deloval kot neideološki glas v prid celotne slovenske znanstvene skupnosti. Gamsu so izrekle tudi nezaupnico.
V Institutu Jožef Stefan pa so zapisali, da Gamsova stališča zavračajo.
A Gams kljub navedenim stališčem in pozivom vztraja, da je bil napačno razumljen. Med drugim je tako prepričan zato, ker je dobil bistveno več kritičnih pripomb, kot je bilo ogledov posnetka posveta na spletu. Od direktorja ZRC Sazu Ota Lutharja zato pričakuje opravičilo.
Po drugi strani pa napade nanj, ki so se nadaljevali tudi po tistem, ko je v javnosti že dodatno pojasnil, da ni proti izobraževanju in emancipaciji žensk, označuje kot ideološko-politične.
"Kot da ne smemo raziskovati rodnosti Slovencev, kot da je ta pod 1,6 dolgoročno sprejemljiva. Predstavitev v državnem svetu je v konfliktu s potrošniškim neoliberalizmom, a temelji na legitimni znanstveni teoriji. Napadi nanjo pomenijo, da se vračamo v temačne čase, ko bo in je znanost cenzurirana, kadar ni skladna s trenutno ideologijo," je ocenil Gams.
Ob tem je napovedal že naslednji posvet v državnem svetu, ki bo namenjen izboljšanju položaja prekarcev in žensk.
