Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pri črpanju sredstev evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020, in sicer na tretji prednostni osi, ki se nanaša na dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast. V obdobju, na katero se nanaša revizija, je veljalo, da znesek razpoložljivih sredstev za tretjo prednostno os znaša 717 milijonov evrov.
Tretja prednostna os je bila sprva po znesku pravic porabe iz proračuna EU najpomembnejša prednostna os v okviru operativnega programa za črpanje sredstev EU, po spremembi programa konec leta 2017 pa je zdrsnila na drugo mesto.
Kljub njeni finančni pomembnosti pa je izvajanje tretje prednostne osi potekalo razmeroma počasi v primerjavi z drugimi prednostnimi osmi, je ugotovilo računsko sodišče. Z 9,2 odstotka dodeljenih in pogodbeno vezanih pravic porabe iz proračuna EU je bila namreč ta prednostna os na predzadnjem mestu, izplačila upravičencem pa so znašala le en odstotek pravic porabe iz proračuna EU.
Kot v danes objavljenem poročilu navaja računsko sodišče, je izvajanje tretje prednostne osi potekalo z zamudo glede na načrte ministrstva. Zamude so nastajale tako v fazi priprave kot tudi v fazi izvedbe javnih razpisov.
Prvi javni razpis je bil objavljen 27. maja 2016, do sredine leta 2017 pa so ministrstvo in njegovi izvajalski organi v okviru tretje prednostne osi objavili 18 javnih razpisov v skupni vrednosti 44,5 milijona evrov, od katerih kar petina sredstev ni bila dodeljena.
Zamiki pri izvajanju javnih razpisov se odražajo tudi v zamikanju načrtovane porabe na poznejša leta obdobja upravičenosti izdatkov, ki traja do konca leta 2023, navaja računsko sodišče in opozarja, da prestavljanje izvedbe povečuje tveganje, da v primeru nastalih nepravilnosti ne bo na razpolago dovolj časa za ponovno uporabo sproščenih sredstev za financiranje drugih projektov.
"Računsko sodišče zato opozarja na obstoj tveganj za izgubo sredstev, ki so Republiki Sloveniji na voljo iz proračuna EU," so zapisali pri računskem sodišču.
Sicer pa je računsko sodišče med drugim ugotovilo, da so javni razpisi povezani s cilji operativnega programa, vendar imajo nekatere pomanjkljivosti, ki vplivajo na prispevek javnih razpisov k doseganju ciljev, zastavljenih v operativnem programu.
Računsko sodišče je v nekaterih primerih ugotovilo pomembne pomanjkljivosti pri merilih za ocenjevanje in izbor operacij. Prav tako opozarja, da iz naziva tretje prednostne osi izhaja, da naj bi ministrstvo spodbude na tej prednostni osi namenilo dinamičnemu in konkurenčnemu gospodarstvu za zeleno gospodarsko rast, a je bil vpliv operacije na okolje vključen med merila za ocenjevanje pri manj kot polovici javnih razpisov, vendar pa ni bil odločujočega pomena za pridobitev sofinanciranja.
Računsko sodišče tako meni, da je bilo poslovanje ministrstva pri črpanju sredstev tretje prednostne osi v obdobju, na katero se nanaša revizija, delno učinkovito. Ministrstvo je še pred zaključkom revizijskega postopka sprejelo ustrezne popravljalne ukrepe, računsko sodišče pa ni zahtevalo odzivnega poročila, je pa ministrstvu podalo več priporočil.
Tretja prednostna os je sicer ena od 14 prednostnih osi operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, na podlagi katerega je Sloveniji na voljo 3,07 milijarde evrov pravic porabe iz proračuna EU. K temu znesku mora Republika Slovenija dodati še 750 milijonov evrov iz javnih in zasebnih virov.
