To je nezaupnica zrelosti hrvaške politične miselnosti in krepka zaušnica evropski komisiji, ki dveh držav članic ni zmogla pripeljati do sprejemljive rešitve za vse.
Vložitev tožbe na sodišču EU vsaj delno pomeni simbolni poraz Cerarjeve vlade, pa čeprav je odhajajoča ministrska ekipa med prebivalci na ozemljih, ki so pristala na hrvaški strani, skoraj brezhibno opravila domačo nalogo uresničevanja arbitražne odločbe. Cerarjev poraz je v tem, da bo mejno vprašanje s postopki na sodišču in z nadaljevanjem pisanja kazni za ribiče počasi prehajalo v gabarite zamrznjenega konflikta.
Najbolje je, da poenotena slovenska politika čim prej vloži tožbo proti Hrvaški. Vsaj temu sporu bo do dve leti trajajoči postopek ponudil nekoliko političnega zatišja. Tistega, ki ga lahko še vedno poskuša unovčiti evropska komisija. S tem ko ni prikimala slovenskim argumentom, si je pustila odprto mediatorsko vlogo. Po morebitni zmagi Slovenije še zdaleč ni zagotovljeno, da bo Hrvaška začela uresničevati arbitražno odločbo, sklene komentator.
