V SDS, ki je z osvojenimi 25 poslanskimi mandati na nedavnih volitvah zmagala, o povolilnih aktivnostih večinoma molčijo. Predsednik stranke Janez Janša, ki se mu prvemu obeta mandat za sestavo vlade, je prejšnji teden po neformalnem srečanju s predsednikom republike Borutom Pahorjem potrdil le, da neformalni pogovori potekajo, formalne pa je napovedal za čas po ustanovni seji DZ, ki bo 22. junija.
SDS prihodnji teden z osnutkom koalicijskega programa
V četrtek pa so iz zmagovalne stranke po seji strokovnega sveta prek Twitterja sporočili, da bodo prihodnji teden pripravili osnutek koalicijskega programa, ki ga bodo poslali v usklajevanje koalicijskim partnerjem.
Janša je že napovedal, da bodo vabilo z nekaterimi programskimi izhodišči prejeli vsi. Tak pristop narekuje dejstvo, da se je v DZ uvrstilo devet strank, je dejal po srečanju s Pahorjem.
Obenem pa je napovedal, da ne bo sprejel mandatarstva, če bi se izkazalo, da neka druga večina mimo SDS izkazuje sposobnost, da oblikuje vlado s potrebno podporo poslancev.
Nekatere stranke levo od sredine se namreč v teh dneh intenzivno sestajajo in usklajujejo o oblikovanju morebitne levosredinske vlade, ki bi jo vodil drugouvrščeni na tokratnih volitvah, predsednik LMŠ Marjan Šarec. Tako kot on tudi prvaki nekaterih drugih strank vztrajajo pri svojih predvolilnih napovedih, da v koalicijo z Janšo ne bodo šli.
Razlogi za to so različni, od programske nekompatibilnosti, na katero opozarja predsednik DeSUS Karl Erjavec, do odnosa SDS do nekaterih vprašanj, saj po mnenju prvaka SMC Mira Cerarja ta stranka širi med ljudi strah in razdvaja. Nekateri so jim očitali tudi poskus orbanizacije Slovenije. Janša se je sicer v soboto mudil na zasebnem obisku pri madžarskem premierju Viktorju Orbanu.
Kljub začudenju nekaterih analitikov o vnaprejšnjem izključevanju, pa drugi opozarjajo, da Janša žanje, kar je zadnja štiri leta sejal s svojim nespoštljivim odnosom do političnih tekmecev. Nekdanji politik Gregor Virant je za Dnevniku v soboto denimo ocenil, da Slovenija potrebuje premik v desno in da velik del programa SDS vsebuje tisto, kar naša država potrebuje. A z njim "dobimo tudi njihov način političnega delovanja, njihovo retoriko, lažne novice, čudne medije, makiavelizem, obračunavanje z drugače mislečimi, opravičevanje še tako spornega ravnanja, dokler ga izvajajo 'naši' ..."
Kritična je bila v javnem pismu predsedniku Pahorju tudi Spomenka Hribar, ki je zraven okrcala še Pahorja, češ da je njegovo zavzemanje za mandatarstvo Janše "neverodostojno, nedostojno, prejudic, prehitevanje po desni".
Pahor je namreč ocenil, da bi bilo najboljše, če zmagovalcu volitev uspe tudi sestaviti vlado. "Seveda vlado lahko sestavi tudi kdo drug, a iz izkušenj vemo, da je to druga najboljša možnost," je dodal.
Levo od sredine že znani zametki morebitne koalicije
A pogovori mimo SDS se krepijo. V teh dneh je tako glede na napovedi iz posameznih strank pričakovati, da bi se trojčku LMŠ, SMC in SAB, ki se je v minulih dneh že sestal za skupno mizo, lahko pridružili tudi potencialni drugi partnerji.
Šarec se je po volitvah na dvostranskih pogovorih že srečal tudi s predsedniki Dejanom Židanom (SD), Karlom Erjavcem (DeSUS) in Matejem Toninom (NSi). V prihodnjem tednu pa sledijo še pogovori z Levico in SNS. Predsednik slednje Zmago Jelinčič je sicer napovedal, da se bo pogovora udeležil, a vstopa SNS v Šarčevo vlado bržkone ne gre pričakovati.
Največ pozornosti analitiki posvečajo preigravanju možnosti za vstop NSi v sicer levosredinsko vlado, za kar bo potrebno zahtevno programsko usklajevanje, ter Levici, ki je pred volitvami izpostavljala po mnenju nekaterih precej nerealne zahteve oziroma pogoje za vstop v vlado. Zato se omenja tudi možnost, da Levica v vlado formalno ne bi vstopila, bi pa sklenila s Šarčevo vlado nekakšen sporazum o sodelovanju. V Levici so sicer ta teden pripravljali svoja programska izhodišča za pogovore.
Zaradi razdrobljenosti poslanskih mandatov med devet strank bo za zadostno podporo v DZ torej potrebnih bistveno več strank kot v aktualnem mandatu, tiste, ki se bodo odločile za sodelovanje, pa bodo morale po mnenju mnogih koalicijski program zapisati projektno in zelo natančno. Prav tako bo zaradi tega težja razdelitev resorjev in drugih funkcij med posamezne stranke.
Te dni tudi usklajevanja okrog imena predsednika DZ
Prvi pokazatelj obrisa morebitne nove vladne koalicije bi lahko bila ustanovna seja DZ, na kateri se voli predsednika. A je slišati, da je težko verjetno, da bi se stranke o kandidatu do petka že dokončno uskladile, zato bi lahko bil v petek izvoljen predsednik DZ na tej funkciji le začasno.
Četudi v strankah, ki so o svojih povolilnih pogovorih javno spregovorile, zatrjujejo, da do delitve funkcij še niso prišli, so po neuradnih informacijah apetiti po predsedniškem mestu v DZ v nekaterih strankah jasno izraženi, med drugim naj bi si tega položaja želel dosedanji premier, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar.
Za kandidaturo za predsednika DZ je potrebnih deset poslanskih podpisov, tako da bo lahko kandidatov na petkovi seji tudi več. Medtem ko v nekaterih strankah še ne vedo ali pa javno niso povedali, ali bodo predlagali svojega kandidata, so se v nekaterih manjših temu že odpovedali, saj da to mesto pripada večjim strankam. V Stranki Alenke Bratušek so že napovedali, da bodo podprli Šarčev predlog za predsednika DZ, v SNS pa o tem še niso odločili.
