Kot je pred dnevi poročal Dnevnik, za zdaj v tem postopku kaže bolje Mestni občini Ljubljana (Mol), ki ji je upravna enota na prvi stopnji ugodila, župnija pa se je na to odločitev pritožila.
Na Molu so za časnik pojasnili, da se s šentviškim župnikom Ivanom Jagodicem niso mogli dogovoriti o nujnih naložbah na tamkajšnjem pokopališču. A razlastitev bi morali sprožiti v vsakem primeru, saj jim to nalaga zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti iz leta 2016, ki občinam, ki niso lastnice pokopališča, nalaga, da v desetih letih od uveljavitve zakona postanejo lastnice vseh zemljišč, na katerih so pokopališča.
V svetu Četrtne skupnosti Šentvid so Molu predlagali ustavitev postopka razlastitve. Kot glavni argument pa so navedli, da bi bilo veliko bolj smotrno denar nameniti za nakup dodatnega zemljišča za širitev pokopališča kot izplačevati odškodnino v razlastitvenem postopku. Občina je sicer aprila lani po navedbah četrtne skupnosti predlagala spremembo državne uredbe o vodovarstvenem območju, ki posebej prepoveduje širitev pokopališč v Šentvidu, Stožicah in Dravljah.
Kot je sporočil predsednik društva Brane Kopač, so še posebej zaskrbljeni, ker je del razlastitve tudi kapela, v kateri počivajo duhovniki, ki so službovali v Šentvidu, med njimi narodni buditelj, naravoslovec, pesnik in skladatelj Blaž Potočnik. Po njegovih besedah "gre v tem primeru za napad na sakralni objekt in sveto njivo ter nikakor ne pristajamo, da se kapela preimenuje v mrliško vežico. To je bil in prizadevali si bomo, da bo ostal sakralni objekt - kapela".
"Trgovanje z župnijskim pokopališčem v nobenem primeru ne pride v poštev, saj je tudi v nasprotju s kanonskim pravom, ki določa, da naj ima Cerkev lastna pokopališča," pa je zapisal šentviški župnik. Župnija brez svojega pokopališča po njegovem mnenju ne bi bila več popolna.
"Napovedanemu posegu se bo župnija uprla z vsemi sredstvi, z vsemi sredstvi bo zaščitila svojo pravico, da po več kot tisočletju ne izgubi svojega pokopališča," je v pismu občini zapisal župnik in dodal, da čeprav zavrača ponudbo in zahtevo za razlastitev, pa ne zavrača sporazumnega medsebojnega razmerja kot takega.
V teh prizadevanjih jih podpira tudi Nadškofija Ljubljana, ki jo postopek razlastitve preseneča. "Nobena državna ustanova nima pravice, da kot javno dobro razglasi nekaj, kar je ves čas služilo vsem prebivalcem nekega kraja, da bi si potem to lahko prilastila. V postopkih Mola se kaže nova oblika nacionalizacije premoženja, ki služi vsem ljudem, z nacionalizacijo pa imamo že v preteklosti preveč slabe izkušnje, da bi jo danes lahko mirno dopustili in sprejeli," so navedli v nadškofiji. Zato podpirajo prizadevanja župnije in krajanov pri njihovih dednih in zakonitih pravicah, da pokopališče kot doslej tudi v prihodnje ostane v njihovi lasti.
V župniji so tako danes pred cerkvijo sv. Vida v Šentvidu organizirali zbiranje podpisov proti razlastitvi pokopališča. Podpise so oddali tudi ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore ter podpisniki skupne izjave proti razlastitvi pokopališča, med katerimi so župnik, predstavniki četrtne skupnosti in društva.
Ob tem je Zore v izjavi za medije znova podprl prizadevanja župnije in prebivalcev četrtne skupnosti, da pokopališče ostane njihovo, ker je to po njegovih besedah "njihova dedna pravica, ker je to pravica njihovih očetov in dedov, ki so pokopani na tem pokopališču".
Kot je dejal, se mu zdi nerazumljivo, da morajo v času, ko govorimo o napredku človeške družbe, braniti temeljne pravice ljudi. Zore upa, da bo na koncu le prevladala zdrava pamet in potrebno razumevanje ljudi in njihovih čustev in da bodo pokopališča ostala "v lasti tistih, ki so skrbeli zanje skozi čas in skrbijo zanje tudi danes".
"Če bo mestna občina vztrajala, potem bomo mi morali ubrati vse možne pravne poti, ki so nam na voljo. In trdno sem prepričan, da bodo tudi ljudje, ki so pokazali svojo voljo, vztrajali pri svojih pravicah in mi jih bomo pri tem podprli," je še dejal Zore.
Župnik Ivan Jagodic pa je v izjavi za medije dejal, da se mu v današnjem času zdi nedopustno, da država na hitro neko stvar podržavi. "To je last in posest župnije skozi 800 in več let," je opozoril Jagodic, ki meni, da bi z občino lahko uredili "pametno najemniško razmerje", vedno pa je za to, da se pokopališče, ki je premajhno, poveča, a ne na račun obstoječega pokopališča.
Danes so v uri in pol zbrali okoli 500 podpisov, zbiranje pa bodo nadaljevali ob prihodnjih nedeljah, je za STA povedal Kopač. Konec tega meseca bodo s številom zbranih podpisov seznanili občino, v prihodnje pa načrtujejo še druge aktivnosti, je še dejal Kopač.
