Poslanci svojo poslansko funkcijo opravljajo poklicno, zaradi česar ne smejo opravljati funkcij ali dejavnosti, ki po zakonu niso združljive s funkcijo poslanca. Med njimi je denimo županska.
Na plačni lestvici so poslanci uvrščeni od 55. do 62. plačnega razreda, kar pomeni, da na mesec zaslužijo med 3661 in 4817 evri osnovne bruto plače. Predsednik DZ pa je uvrščen v najvišji, 65. plačni razred in mu pripada plača v višini 5419 evrov bruto. Poleg tega so poslanci upravičeni do povračil stroškov za prevoz, prehrano in nadomestila za ločeno življenje. Na leto dobijo tudi 800 evrov za izobraževanje.
Poslanci prejemajo tudi mesečni pavšal za pokrivanje stroškov pri delu v volilni enoti; ta znaša med 500 in 800 evri, odvisno od oddaljenosti stalnega prebivališča poslanca od sedeža DZ. V letu 2017 so tako v DZ za pavšale poslancem izplačali 687.407 evrov. Še po 180 evrov na mesec pa poslanci dobijo za delovanje poslanske pisarne.
Na voljo so jim tudi službena stanovanja. DZ razpolaga z 49 stanovanji, najamejo pa jih lahko poslanci, ki živijo vsaj 60 kilometrov iz Ljubljane. Za najemnino morajo, odvisno od velikosti stanovanja, odšteti med 90 in 300 evri mesečno. DZ razpolaga tudi s sedmimi vozili, ki jih lahko uporabljajo tudi poslanci. Pripadajo jim tudi službeni telefoni, na katerih lahko porabijo do tisoč evrov na leto.
Poslanskim skupinam pripada strokovna pomoč. DZ vsaki poslanski skupini zagotavlja sekretarja poslanske skupine, dva strokovna sodelavca in referenta ter na vsakih osem poslancev še po enega referenta. Poslanski skupini, ki ima več kot osem poslancev, pa se poleg tega na vsakih šest poslancev zagotovi še po enega strokovnega sodelavca.
Poleg tega za vsakega poslanca pripadajo poslanski skupini sredstva za strokovno pomoč v mesečnem znesku bruto plače podsekretarja, ki je uvrščen v 41. plačni razred. Ta sredstva lahko poslanske skupine namenijo za zaposlovanje javnih uslužbencev za določen čas ali za pogodbeno delo. Za strokovno pomoč je v letošnjem letu v proračunu DZ namenjenih 2,3 milijona evrov.
Po prenehanju mandata imajo nekdanji poslanci pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov zadnje plače, in sicer največ pol leta. To velja za poslance, ki po prenehanju mandata iz objektivnih razlogov ne morejo nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve.
Izjemoma lahko nekdanji poslanci nadomestilo plače prejemajo dlje kot pol leta. Pravica se jim lahko podaljša še za največ šest mesecev, če v tem času izpolnijo pogoje za upokojitev. Prav tako lahko nadomestilo dlje časa prejemajo poslanci, ki so funkcijo opravljali več mandatov zapored, in sicer tri mesece za vsak mandat, a ne več kot pol leta skupaj. Poslanci, ki so funkcijo opravljali manj kot pol leta, pa pravice do nadomestila nimajo.
Koliko izmed 54 poslancev preteklega sklica, ki v DZ niso bili ponovno izvoljeni, bo zaprosilo za nadomestilo, še ni znano. Se bodo pa nekateri vrnili v stare službe, nekaj pa se jih bo upokojilo. Po koncu prejšnjega mandata je denimo nadomestilo prejemalo 34 poslancev.
Čeprav poslanci svojo funkcijo opravljajo poklicno, pa lahko hkrati opravljajo drugo dejavnost, a le za največ petino delovnega časa. To velja za poslance, ki opravljajo zahtevnejša strokovna, znanstvena, pedagoška ali raziskovalna dela.
Poslanci so se sicer dolžni udeleževati sej DZ in njegovih delovnih teles, a v DZ ne preverjajo, koliko časa posamezni poslanci dejansko presedijo v poslanskih klopeh. Zaradi neupravičene odsotnosti so poslanci lahko sankcionirani le v primeru nesklepčnosti državnega zbora.
