Seznanila jih je z zaključki srečanja direktorjev policij držav Zahodnega Balkana, Hrvaške in Avstrije, ki je potekalo na pobudo Slovenije 6. junija na Brdu pri Kranju. Te zaključke je Slovenija naslednji dan predstavila ministrom za notranje zadeve v Sarajevu, kjer so konkretne dogovore direktorjev policij potrdili in jih še nadgradili.
Ker razmere v eni državi neizogibno vplivajo tudi na vse ostale, so se dogovorili za stalno in odprto komunikacijo med policijami v regiji in za okrepljeno operativno sodelovanje. Strinjali so se, da je treba zagotoviti dosledno registracijo vseh migrantov in v vsaki državi. "S tem se najučinkoviteje preprečujejo zlorabe identitet, če pa registracijo nadgradimo še z učinkovito izmenjavo teh podatkov, lahko vplivamo tudi na zmanjšanje varnostnih tveganj," je v pismu zapisala ministrica.
Direktorji policij so v Sarajevu tudi poudarili, da je treba migracije nujno omejiti ob vstopu migrantov v države regije in se dogovorili o nadaljnji podpori najbolj obremenjenim državam. Soglašali so, da je treba spoštovati sprejete dogovore, vključno s sporazumi o vračanju s strani vseh držav na migracijski poti, sicer pride do kopičenja migrantov v posamezni državi. V zvezi z zlorabami azilnih sistemov pa je Slovenija v Sarajevu po ministričinih besedah predstavila koncept varne tretje države, ki bi lahko predstavljala eno od rešitev.
Ministrica je v pismu Bruslju še poudarila, da se bodo morale vse države Zahodnega Balkana aktivneje vključiti v reševanje migracijske situacije in ne omejiti svojega sodelovanja le na prevažanje ljudi v EU. "Na nas pa je, da jim pri tem kolikor je le mogoče pomagamo, zato vas pozivam, da Evropske komisija in pristojne agencije EU s svojimi takojšnjimi in neposrednimi aktivnostmi pripomorejo k izboljšanju situacije v regiji," je dodala.
Ministričino pismo sta v vednost prejela tudi avstrijski in hrvaški notranji minister Herbert Kickl in Davor Božinović.
