Erdogan je izredne razmere razglasil pet dni po poskusu državnega udara 15. julija 2016 in so še vedno v veljavi. V okviru izrednih ukrepov so aretirali 55.000 ljudi, odpustili več kot 140.000, številnim sodijo, kar kritizirajo opozicija in skupine za človekove pravice, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Izredne razmere so tudi glavna tema opozicije pred predčasnimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami 24. junija. Glavni opozicijski stranki Republikanska ljudska stranka (CHP) in Iyi (Dobro) napovedujeta njihovo odpravo.
"Po 24. juniju, če bom dobil pravico do nadaljevanja položaja, bo naš prvi korak odprava izrednih razmer," je dejal Erdogan v pogovoru za televizijo 24 v sredo zvečer.
Obljubo je dal potem, ko je vodja CHP Kemal Kilicdaroglu napovedal, da bo njihov predsedniški kandidat Muharrem Ince v primeru izvolitve odpravil izredne razmere v 48 urah. Ince, glavni tekmec Erdogana, je danes pred tem tvitnil, da bo takoj po prisegi odpravil izredne razmere.
Erdogan je sicer že 8. junija dejal, da bodo po volitvah morda odpravili izredne razmere, a tokrat se je temu prvič jasno zavezal.
Erdogan je ob tem dal vedeti, da odprava izrednih razmer ne bo pomenila "njihove popolne odprave ali vrnitev na prejšnje stanje". "Če bomo videli terorizem, bomo takoj uvedli najostrejše ukrepe," je dejal.
Analitiki napovedujejo tesne volitve, na katerih se bo morda za predsedniški položaj Erdogan moral potegovati v drugem krogu, njegova vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj pa tvega izgubo absolutne večine v parlamentu, navaja AFP.
