Zadnji na "slovenskem seznamu" je Vetrih, ki je bil 18. aprila pozitiven na higenamin na tekmi Prve lige Telekom Slovenije doma proti Celju. Slovenska protidopinška agencija Sloado mu je izrekla polletno prepoved tekmovanja ter ga po pisnem priznanju športnika o kršitvi protidopinških pravil kaznovala še s plačilom stroškov testiranja v višini 500 evrov.
Pred Vetrihom je konec marca na dopinškem testu padel Hafner. Štiriindvajsetletni atlet in nekdanji kolesar Domen Hafner (AK Železniki), državni prvak v polmaratonu (21 km), je dobil štiriletno prepoved nastopanja zaradi uživanja darbepoetina. Hafner se je odpovedal testiranju vzorca B in je priznal kršitev pravil.
Pred tem dopinškim primerom je bil 19. februarja pozitiven slovenski hokejist Žiga Jeglič med olimpijskimi igrami v Pyeongchangu in naslednji dan ni zaigral na odločilni tekmi za četrtfinale proti Norveški, v 24 urah pa je moral zapustiti olimpijsko vas. Na pozitivni test se je že odzval hokejist sam, rezultat testiranja pa je pokazal prisotnost fenoterola v urinu, ki se skriva v berodualu, zdravilu za določene bolezni spodnjih dihal.
"Omenjeno zdravilo, ki mi je bilo predpisano po testiranjih med težavami z dihanjem na Slovaškem 2017, po nasvetu z zdravnikom jemljem zaradi astme. Žal sem ga pozabil prijaviti kot terapevtsko izjemo," je tedaj pojasnil Jeglič. Primer je v pristojnosti pristojne komisije Mednarodnega olimpijskega komiteja, Jeglič pa lahko računa s kaznijo do dveh let prepovedi nastopanja, ki pa je glede na dejstvo, da je napako priznal, lahko tudi nižja. Zaradi tega je konec februarja končal sodelovanje s klubom iz lige KHL Neftehimika iz Nižjekamska.
Že pred OI pa je madež dopinškega prekrška lani prekril uspehe biatlonke Teje Gregorin. Udarec je prišel 26. oktobra lani; takrat je Mednarodna biatlonska zveza zaradi zlorabe dopinga suspendirala najboljšo slovensko predstavnico v tem športu. Pri zdaj sedemintridesetletni Gregorinovi so odkrili pozitiven vzorec po naknadno opravljenih testih z iger 2010 v Vancouvru. Mok je Gregorinovi vzorec odvzel 6. ali 7. februarja 2010 v Whistlerju, naknadna testiranja pa so skoraj osem let pozneje v vzorcu B odkrila vsebnost prepovedanega sredstva - metabolita rastnega hormona.
Tekmovalka, ki je leta 2014 v Sočiju osvojila eno od osmih slovenskih olimpijskih medalj v Sočiju, bronasto v zasledovanju, je še istega dne v kratki izjavi za javnost sporočila, da sprejema začasni suspenz, izrečen s strani slovenske zveze in mednarodnih športnih organizacij, ter da bo sodelovala v postopkih, ki sledijo. Obenem se je tudi opravičila vsem, ki jih je s svojim ravnanjem kakorkoli prizadela. Pozneje o tej temi ni več govorila in tudi ni smela govoriti, saj svetovni kodeks proti dopingu prepoveduje javno komentiranje postopkov, ki so v teku.
Delni epilog je njen primer dobil 19. decembra 2017; takrat je disciplinska komisija Mednarodnega olimpijskega komiteja obvestila Mednarodno biatlonsko zvezo (IBU), da je Gregorinovi zaradi kršitve protidopinških pravil črtala vse dosežke z zimskih olimpijskih iger leta 2010 v Vancouvru. Gregorinova se je zaslišanju pred disciplinsko komisijo Moka odpovedala, Mok pa ji je črtal vse dosežke z ZOI 2010 - na ženski posamični tekmi je bila 36., v sprintu je bila deveta, prav tako v zasledovalni tekmi, na tekmi s skupinskim startom je zasedla peto mesto, v štafetni tekmi pa osmo, tako da je Mok suspendiral celotno slovensko ekipo.
Jegliču in Gregorinovi kazni še niso izrekli, Hafner ne bo smel nastopati prihodnja štiri leta. Med trenutno suspendiranimi so še kolesar Jure Kocjan (EPO), plavalka Špela Bohinc (izogibanje odvzemu vzorca) in kolesar Igor Kopše (zavrnitev odvzema vzorca), vsi imajo od lani štiriletno prepoved, ter kolesar Kristjan Fajt (EPO) s tremi leti in devetimi meseci kazni ter plavalka Tanja Šmid (GW 1516) s štirimi leti, kazni sta začeli veljati leta 2016.
Mednarodno najodmevnejši je bil primer Jolande Čeplak. Svetovni dvoranski rekorderki v teku na 800 m je 27. marca 2008 disciplinski senat Atletske zveze Slovenije po več kot sedemurni razpravi izrekel dvoletno prepoved nastopanja z začetkom kazni 25. julija 2007, ko je bil znan izid testa B, ko je bil v vzorcu urina najden EPO. Čeplakova je bila med drugim marca leta 2002 evropska dvoranska prvakinja na Dunaju s svetovnim rekordom, nato je avgusta tega leta osvojila še zlato na EP na prostem v Münchnu. Olimpijsko sezono leta 2004, ki jo je začela s srebrom na dvoranskem SP v Budimpešti, je kronala z bronasto medaljo na OI v Atenah, leta 2007 pa je bila v Birminghamu še tretja na dvoranskem EP. Vsi omenjeni dosežki so ostali v veljavi in jih Mednarodna atletska zveza ni črtala.
Od leta 1996 so pri dopinških prekrških ujeli skupno 39 slovenskih športnikov, od kolesarjev, atletov, plavalcev, nogometašev, smučarjev ... Med bolj odmevnimi in tudi z olimpizmom povezanimi primeri z daljšimi prepovedmi nastopanja so poleg omenjenih plavalec Igor Majcen (1999, 48 mesecev), atletinja Helena Javornik (2008, 24 mesecev), kolesar Tadej Valjavec (2010, 24 mesecev) in kolesarka Blaža Klemenčič (2015, 24 mesecev).