Po raziskavi Inštituta Antona Trstenjaka Staranje v Sloveniji je 7,4 odstotka vprašanih nad 50 let starosti odgovorilo, da je nasilje že doživelo. S skoraj 70 odstotki prevladuje besedno nasilje.
Nekaj manj kot 60 odstotkov jih je nasilje doživelo doma, približno petina na delovnem mestu, nekaj manj kot 15 odstotkov pa na ulici. V tretjini primerov so povzročitelji družinski člani, v četrtini primerov pa ljudje, ki jih žrtve poznajo, a niso njihovi sorodniki ali bližnji.
Kaznivih dejanj nad starejšimi je po podatkih policije približno 5000 na leto, njihovo število pa se vsako leto zviša za približno 300.
Veliko nasilja nad starejšimi je še vedno prikritega in zamolčanega, ugotavlja delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi pri Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zvezi strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (zbornica - zveza). Starejši o tem, da so do njih nasilni njihovi otroci, vnuki in partnerji ali zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, težko spregovorijo zaradi strahu, nemoči, sramu in odvisnosti.
Na to opozarja tudi slogan Nekatere zgodbe je težko povedati ..., s katerim letos Zveza društev upokojencev Slovenije (Zdus) zahteva spoštovanje človekovih pravic starejših. Slogan že leta sicer nagovarja predvsem k zaznavi fizičnega, psihološkega in ekonomskega nasilja nad starejšimi ženskami.
Zdus se pridružuje tudi mednarodni kampanji z naslovom Starost zahteva dejanja in s tem tisočim iz 47 držav, ki ob mednarodnem dnevu zahtevajo pravico starejših do življenja brez nasilja in zlorab.
Mehanizmi za varstvo človekovih pravic niso dovolj učinkoviti
Ob tem v Zdusu opozarjajo, da zdajšnji mehanizmi za varstvo človekovih pravic niso dovolj učinkoviti, da bi zaščitili in spoštovali pravice starejših oseb. Z namenom, da bi se razmere spremenile, pozivajo vlado, naj se njeni predstavniki konec julija udeležijo zasedanja odprte delovne skupine Združenih narodov (ZN) za staranje in na mednarodni ravni opozorijo na spoštovanje pravice do samostojnosti in neodvisnosti starejših in na pereč problem nasilja, zanemarjanja in zlorab nad starejšimi.
Omenjeno kampanjo je spodbudila mednarodna mreža organizacij za dostojno in zdravo življenje starejših HelpAge International z namenom, da bi starejši imeli priložnost spregovoriti o zadevah, ki so pomembne zanje. Na mednarodni ravni potekajo sestanki s pristojnimi ministri, organizirajo delavnice, civilna družba pa od vlad zahteva, da podprejo sprejetje konvencije ZN za zaščito pravic starejših oseb.
K večji samostojnosti starejših bi pripomogla širitev obsega oskrbe
Glede na zaključke razprav o samostojnosti starejših in dolgotrajni oskrbi v organizaciji Zdusa bi k večji samostojnosti in neodvisnosti starejših pripomogli s povečanjem možnosti tako institucionalne kot drugih oblik oskrbe ter z zmanjševanjem neenakosti pri dostopu do storitev pomoči na domu po občinah.
Mednarodno poročilo o uresničevanju pravic starejših, ki je nastalo na podlagi posvetovanj s 450 starejšimi v 24 državah, po navedbah Zdusa razkriva, da starejši želijo živeti samostojno čim dlje, a jim to preprečujejo odločitve, ki jih morajo sprejeti na različnih področjih življenja. Številni ne morejo sami odločati o svojih sredstvih in lastnini niti o tem, s kom bodo živeli, kakšen dostop do zdravstvenih storitev bodo imeli in kako se bodo vključevali v družbo, so zapisali v Zdusu.
Podporo pri prizadevanjih, da starejši ostanejo v domačem okolju čim dlje neodvisni, sicer nudi tudi 3500 prostovoljcev iz društev upokojencev po Sloveniji, združenih v Zdusov socialno-varstveni program Starejši za starejše. Prostovoljci obiskujejo starejše od 69 let in jim nudijo ali organizirajo pomoč, če jo potrebujejo.
Neformalni oskrbovalci nimajo dovolj podpore
V Zbornici - zvezi sicer opozarjajo, da se velik del oskrbe starejših še vedno izvaja kot neformalna oskrba, trenutni sistem pa izvajalcem neformalne oskrbe ne omogoča potrebne podpore niti pri usposabljanju za izvajanje oskrbe niti pri njihovi razbremenitvi. Nasilje je tako lahko tudi posledica nespretnosti in nezadostnega znanja oskrbovalca, opozarjajo.
Dodajajo, da preprečevanje nasilja ne pomeni samo ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, ampak tudi vgraditev mehanizmov za preprečevanje, zgodnje zaznavanje in ukrepanje v zakonodajo.
Pobudo za svetovni dan ozaveščanja o nasilju nad starejšimi je dala Mednarodna mreža za preprečevanje nasilja nad starejšimi, ustanovljena leta 1997 v Kanadi.