Hrvaška predsednica je ob opisu pogovora s Tuskom v izjavi za hrvaške novinarje v Bruslju med drugim izpostavila tudi "odprto dvostransko vprašanje s Slovenijo".
"To je dvostransko vprašanje in vsakršno vmešavanje institucij EU bi bilo - glede na to, da ne gre za kršenje evropske zakonodaje - kontraproduktivno," je povedala.
Na vprašanje, kaj o vprašanju arbitraže meni Tusk, pa je hrvaška predsednica odgovorila, da predsednik Evropskega sveta "ostaja nevtralen".
Tusk po srečanju ni dajal izjav za medije. Iz njegove tiskovne službe pa so na vprašanje STA o tem, kakšno je Tuskovo stališče do vprašanja arbitraže, potrdili, da je Tusk dejal, da je "nevtralen, saj je to njegova pričakovana vloga v odnosu do vseh članic".
Obenem pa je Tusk hrvaški predsednici dejal, da bi bila "rešitev spora o meji pomembna za uspeh hrvaškega predsedovanja EU in pomemben signal Zahodnemu Balkanu v luči njegove evropske perspektive", so še sporočili iz tiskovne službe predsednika Evropskega sveta za STA.
Po srečanju s Tuskom je imela Grabar-Kitarovičeva v bruseljskem think tanku European Policy Centre (EPC) predavanje o petih letih članstva Hrvaške v EU.
Na vprašanje iz občinstva, kakšen nasvet bi dala državam Zahodnega Balkana v povezavi s težavami Hrvaške v pristopnih pogajanjih zaradi dvostranskih sporov s Slovenijo, je izpostavila pomen vzajemnega spoštovanja.
Poudarila je tudi, da članice v odnosih s sosedami ne smejo izkoriščati svojega članstva, ter ponovila, da morajo dvostranska vprašanja rešiti vpletene države ob čim manj vmešavanju od zunaj.
Grabar Kitarovićeva je sicer v razpravi v EPC izpostavila podporo Hrvaške širitvenemu procesu na Zahodnem Balkanu - zeleni luči vrha unije konec meseca za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo ter čimprejšnjemu statusu kandidatke za BiH.
Državam v regiji svetuje, naj poskušajo v pristopnem procesu ljudem s preprostimi besedami pojasnjevati dogajanje, da ne bodo pričakovanja napačna in prevelika, kot so bila na Hrvaškem. Svetuje jim tudi, naj sprejmejo vsakršno pomoč, ki naj je ne razumejo kot pokroviteljstvo, temveč naj se učijo iz preteklih primerov.
Med največjimi prednostmi članstva vidi hrvaška predsednica to, da njena država sedi za skupno mizo. Kot ključna projekta v prihodnje izpostavlja članstvo v schengnu in območju evra.
Med največjimi slabostmi pa vidi učinke sicer pozitivnega vidika članstva, prostega pretoka oseb, saj Hrvaško močno pesti odhajanje ljudi v druge članice unije, zaradi česar se je število prebivalstva po vstopu v unijo znižalo s 4,3 milijona na pod štiri milijone.
V razpravi v EPC je bilo veliko poudarka namenjenega vprašanju sodelovanja Hrvaške z višegrajsko četverico, tudi v luči Pobude treh morij, namenjene krepitvi sodelovanja 12 držav na območju med Baltikom, Jadranom in Črnim morjem, med katerimi je tudi Slovenija.
Grabar-Kitarovićeva je poudarila, da to ni politično zavezništvo, temveč pobuda za povezovanje regije s ciljem krepitve življenjskega standarda tamkajšnjih ljudi, da ne gre ne za "sanitarni kordon" proti Rusiji ne za ameriškega trojanskega konja ter da Hrvaška spoštuje evropske vrednote in pravila.
Hrvaška predsednica je danes v Bruslju komentirala še vrsto drugih tem, tudi hrvaško predsedovanje EU v prvi polovici leta 2020, pri čemer je izpostavila, da želi v tem procesu dejavno vlogo, saj da po hrvaški ustavi Hrvaško v Evropskem svetu predstavljata predsednik republike in vlada.
V četrtek se bo Grabar-Kitarovićeva sestala še z generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom in s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem.
V komisiji so bili glede vsebine današnjih pogovorov skopi: to bo priložnost za nadaljevanje dialoga o temah v vzajemnem interesu, dnevni red takšnih srečanj ni nikoli vnaprej določen.
Hrvaška predsednica je sicer v Bruslju nekaj dni pred iztekom trimesečnega roka v povezavi z načrtovano tožbo Slovenije proti Hrvaški zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki je posledica hrvaškega nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med državama.
Gre za rok v okviru 259. člena pogodbe EU, na podlagi katerega lahko članica unije toži drugo članico na Sodišču EU zaradi kršenja evropskega prava. Ta člen je Slovenija sprožila 16. marca, ko je komisiji predala pismo glede tožbe proti Hrvaški.
Po izteku tega roka, konkretno v torek, lahko Slovenija vloži tožbo. Ali oziroma kdaj bo to storila, za zdaj ni jasno. Prav tako ni jasno, ali bo komisija v tem roku podala svoje mnenje o zadevi, je pa verjetneje, da ga ne bo.
Po neuradnih informacijah pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem, a politični vrh komisije izpostavlja, da gre za dvostransko vprašanje. Juncker in hrvaški premier Andrej Plenković sta sicer člana iste evropske politične družine.
V komisiji so danes na vprašanja v povezavi s svojimi stališči in ravnanji glede vprašanja arbitraže dejali le, da zadevo še preučujejo in da zato ne želijo ugibati o morebitnih postopkih ter da ne bodo komentirali govoric.
