Varnost je poleg migracij nova prioriteta, ki naj bi jo unija v okviru prihodnjega sedemletnega evropskega proračuna ustrezno finančno podprla, tudi na račun tradicionalnih politik, kot sta kohezija in kmetijstvo.
Za varnost in obrambo naj bi unija namenila 28 milijard evrov (v tekočih cenah), kar je dobra dva odstotka celotnega proračuna, medtem ko naj bi kohezija in kmetijstvo skupaj dobila 60 odstotkov proračuna.
Evropski proračun ima sicer sploh prvič postavko varnost in obramba, je izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini.
Poudarila je tudi, da je krepitev izdatkov za varnost nujna, saj tako Evropejci kot partnerji vse bolj pričakujejo, da bo zagotavljala varnost v regiji in širše.
Razlogov za odločnejšo evropsko obrambno politiko je več, med njimi brexit, vse ostrejša opozorila ZDA, da morajo evropske države same poskrbeti za svojo varnost, in priključitev Krima Rusiji.
Mogherinijeva je danes izpostavila zgodovinske korake v evropskem obrambnem sodelovanju, ki si jih pred nekaj leti ni bilo mogoče predstavljati, kot sta nova stalna struktura za obrambno sodelovanje Pesco in nov evropski obrambni sklad.
Za nedavno vzpostavljen evropski obrambni sklad komisija predlaga proračun v vrednosti 13 milijard evrov, od tega štiri milijarde za raziskave in devet milijard za razvoj skupnih zmogljivosti. Pri razvoju zmogljivosti bo unija sofinancirala petino vseh stroškov.
Evropski obrambni sklad "spreminja pravila igre". Z njim se bo EU uvrstila med štiri največje vlagatelje v obrambne raziskave in tehnologijo v Evropi, je poudaril podpredsednik komisije Jyrki Katainen, pristojen za naložbe.
Temeljni namen je izboljšati sodelovanje med članicami, tako da bo to norma, ne izjema. Za evropska sredstva se bo lahko potegoval projekt, pri katerem bodo sodelovale najmanj tri članice unije.
Evropski denar bo namenjen evropskim podjetjem, poudarjajo v komisiji. K temu dodajajo, da bodo pod zelo strogimi pogoji lahko sodelovale tudi tretje države. Eden od pogojev je zagotoviti, da te države ne bodo imele dostopa do tajnih in občutljivih informacij.
Poleg tega komisija predlaga še 4,8 milijarde evrov za zagotavljanje varnosti, od tega 2,5 milijarde evrov za sklad za notranjo varnost, 1,2 milijarde evrov za varnejšo razgradnjo jedrskih objektov v nekaterih članicah in 1,1 milijarde evrov za okrepitev varnostnih agencij EU.
Sredstva za sklad za notranjo varnost naj bi bila namenjena zlasti za soočanje z radiološkimi, kemičnimi, biološkimi in jedrskimi grožnjami, ki so resna in realna nevarnost, na kar je opozoril napad v Salisburyju, izpostavljajo v komisiji.
Komisija predlaga tudi povečanje podpore za mehanizem EU na področju civilne zaščite na 1,4 milijarde evrov.
Mogherinijeva je danes predstavila tudi predlog za vzpostavitev zunajproračunskega evropskega mirovnega sklada, ki naj bi imel na voljo 10,5 milijarde evrov. Novi sklad naj bi združeval obstoječe zunajproračunske mehanizme za varnost in obrambo.
Namen tega novega sklada je povečati učinkovitost financiranja vojaških misij in operacij EU, njegova zasnova pa omogoča tudi podporo unije mirovnim operacijam partnerjev, kar v okviru sedanjih instrumentov ni mogoče.
Komisija je krovni proračunski predlog predstavila v začetku maja, sedaj pa predstavlja še podrobne sektorske predloge. Vsi sektorski predlogi naj bi bili znani do konca tedna.