Odločitev vrhovnega sodišča je bila sprejeta z republikansko oziroma konservativno večino proti demokratski oziroma liberalni manjšini. Prizivno sodišče je ugotovilo, da je zakon Ohia, po katerem ljudi črtajo z volilnih seznamov samo zato, ker niso redni udeleženci volitev, neustaven.
Republikanski vrhovni sodniki menijo drugače ne glede na zvezni volilni zakon iz leta 1993, po katerem je odstranjevanje volivcev s seznamov zaradi neudeležbe prepovedano. Utemeljitev Ohia je bila, da to počnejo, ker ljudje pač umirajo ali se selijo in je potrebne sezname prilagajati času.
Vendar pa je bila metla preširoka in s seznama je šlo več tisoč "neprijetnih" volivcev, ki bi volili demokrate, to so pripadniki manjšin in revnejši ljudje. Ohio se je odločil, da ljudi črta s seznama že, če se volitev niso udeležili po štirih letih.
Predsedniške volitve so na primer leta 2008 in če se oseba ne udeleži kongresnih leta 2010, dobi opozorilo in obrazec za potrditev registracije za volitve. Če ni odgovora in ni udeležbe na naslednjih volitvah leta 2012, se osebo črta s seznama.
Vlada demokrata predsednika Baracka Obame je bila v tožbi seveda na strani tožnikov proti državi Ohio oziroma republikanskemu državnemu sekretarju Ohia, vlada republikanca Donalda Trumpa pa je ladjo obrnila v nasprotno smer.
Zaradi demografskih sprememb, po katerih bodo belci čez nekaj desetletij v ZDA manjšina, republikanci iščejo načine, kako si izboljšati možnosti za izvolitev. Zaradi tega v državah, kjer so na oblasti, sprejemajo nove zakone o volitvah, ki se uradno borijo proti problemu volilnih prevar z večkratno udeležbo.
Takšne prevare so neobstoječe ali povsem zanemarljive, veliko večji problem je na primer premajhna udeležba na volitvah. Ampak to je problem za demokrate, saj so republikanski volivci bolj disciplinirani. Statistika zadnjih desetletij jasno dokazuje, da ob nizki volilni udeležbi zmagujejo republikanci, ob višji pa demokrati.