Na Državni volilni komisiji (DVK) so glasovnicam z nedeljskega glasovanja na parlamentarnih volitvah prišteli še glasove z diplomatsko-konzularnih predstavništev. Svoj glas je oddalo 2561 volivcev, 2473 glasovnic je bilo veljavnih. Tudi na diplomatsko-konzularnih predstavništvih je zmagala SDS, in sicer s 720 glasovi, na drugo mesto pa se je s 438 glasovi uvrstila NSi.
Volivci so 260 glasov namenili Levici, 244 stranki SD in 192 SMC. LMŠ se je s 134 glasovi uvrstila na šesto mesto, sledile pa so Stranka Alenke Bratušek (77 glasov), Pirati (50 glasov), DeSUS (49 glasov), SNS (48 glasov), SLS (39 glasov) ter Andrej Čuš in Zeleni Slovenije (38 glasov). Ostale stranke so prejele po manj kot 30 glasov.
Izidom državnozborskih volitev so tako prišteti glasovi s tistih veleposlaništev, kjer je bilo oddanih več kot deset glasovnic. Glasovnice z drugih volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih bo DVK ugotavljala v torek, ko bodo znani tudi izidi glasovanja po pošti iz tujine in s tem končni, sicer še neuradni izidi volitev. Na seji bodo obravnavali tudi ugovor SDS zaradi domnevnih nepravilnosti pri delu volišča na diplomatsko-konzularnem predstavništvu v Buenos Airesu.
Med največjimi osmoljenkami volitev je bila sicer stranka DeSUS, ki je precej poslabšala rezultat v primerjavi s tistim izpred štirih let. Takrat so osvojili deset poslanskih mest, tokrat pa z manj kot petodstotno podporo pet. Erjavec, ki je tudi sam ostal brez poslanskega mandata, je sicer že na volilno nedeljo zvečer priznal, da je volilni rezultat zanj osebni poraz. V četrtek pa je vodstvu stranke ponudil svoj odstop. "Vodstvo je odločilo, da naj zaupnico preverim na izvršnem odboru in svetu stranke," je pojasnil za STA in napovedal, da bo razprava o ponujenem odstopu na izvršnem odboru in na svetu stranke v petek.
DeSUS je sicer stranka z najdaljšim, več kot 20-letnim stažem v dosedanjih slovenskih vladah. Ali bo tudi del naslednje, za zdaj ni jasno. Se je pa Erjavec minuli teden že sešel s pretendentom za mandatarja, predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem. Ta se je sešel že z več prvaki v DZ izvoljenih strank, kljub temu, da je na volitvah precej zaostal za prvouvrščeno SDS.
Nad takšnim ravnanjem Šarca pa vsi niso navdušeni. V Zboru za republiko so tako s posebno izjavo izrazili pričakovanje po oblikovanju kompetentne vlade z ministri, ki bodo od začetka svojega mandata delovali strokovno in odgovorno. Šarec pa po njihovi oceni "prehiteva" s sestavljanjem koalicije mimo zmagovalne SDS, kar je "nenavadno in sprto s povolilnimi postopki v demokratičnih državah".
Prepričani so, da ob neupoštevanju volje volivcev, ki so namenili več glasov neki drugi stranki, ne pa njegovi, Šarec "vnaša v politični prostor novo polarizacijo, ki tepta večinsko voljo volivcev in korektno demokratično kulturo". Spomnili so, da je zmagovalka volitev SDS izrazila željo po sodelovanju z vsemi strankami.
Šarec pa je v odzivu na stališče Zbora za republiko na Twitterju zapisal, da ni izrekel prepovedi podelitve mandata zmagovalcu volitev: "Kdo sem, da bi imel to pravico? Tudi nimam vpliva, da bi drugim strankam prepovedal pogovore. Očitno problem izvira drugje." Po njegovih besedah je Zbor za republiko obstal v času in prostoru.
"Nihče ni rekel, da zmagovalec volitev ne sme dobiti mandata za sestavo vlade. Prav je, da ga. V preteklem tednu sem zgolj preveril, če stranke, ki so rekle, da v njegovo koalicijo ne gredo, še tako mislijo, kot so pred volitvami. Zaenkrat je tako, vedno si pa lahko kdo premisli," je že v nedeljo na Twitterju zapisal Šarec, predsednik drugouvrščene stranke na nedavnih volitvah.
Da s SDS ne namerava sodelovati, se je tako Šarec že prepričal tudi pri predsednik SD Dejanu Židanu. Ta je ob robu današnje seje predsedstva stranke poudaril, da si želi, da bi bila del morebitne levosredinske koalicije tudi stranka Levica. Kot je pojasnil, so usmeritve Levice podobne ali celo enake tistim, ki jih zagovarjajo v SD. Ne želijo pa si vlade, kjer bi bila SD edina predstavnica leve politične misli, osnovo pa bi predstavljala liberalna politična skupina.
Sicer pa je Židan pojasnil, da se vodstvo stranke po volitvah "počuti zmagovito", saj so bistveno izboljšali rezultat. Je pa dodal, da SD v roku enega meseca načrtuje klavzuro, oktobra pa v skladu s statutom kongres, na katerem bo podporo preverilo tudi vodstvo stranke.
Stranke, ki se jim na letošnjih volitvah ni uspelo uvrstiti v parlament in so se povezale v Odbor za demokracijo enakih možnosti, medtem vztrajajo, da so bile nedavne volitve nepoštene in nezakonite. Potem ko so s svojim stališčem seznanili mednarodno ocenjevalno misijo, ki deluje v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), jih je danes sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor. Ta jim je pojasnil, da je odločitve sodišč treba spoštovati in so bile zadnje predčasne parlamentarne volitve zakonite in legitimne, če ustavno ali drugo pristojno sodišče ne bo ugotovilo drugače.
