Dvodnevno zasedanje obrambnih ministrov članic Nata, prvo v novih prostorih zavezništva v Bruslju in zadnje ministrsko srečanje pred julijskim vrhom, je potekalo v senci nesoglasij med čezatlantskimi partnericami zaradi carin in iranskega jedrskega dogovora.
V ospredju je bilo sicer vprašanje obrambnih izdatkov, še en vir nesoglasij, ki bo tudi osrednja tema julija, saj ameriški predsednik Donald Trump jasno izpostavlja pričakovanje, da bodo evropske zaveznice znatno in hitro okrepile obrambne proračune.
Zaveznice so si zastavile cilj, da se bodo poskušale do leta 2024 čim bolj približati cilju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo. Letos naj bi jih ta cilj doseglo osem.
Slovenija naj bi po neuradnih ocenah letos za obrambo namenila odstotek BDP, do leta 2024 pa naj bi po sedanjih načrtih ta delež le nekoliko povečala, na približno 1,1 odstotka BDP.
"Slovenija zagotovo ni najslabša. So države, ki so slabše," poudarja veleposlanik pri Natu Jelko Kacin, ki je imel danes v Bruslju novinarsko konferenco namesto obrambne ministrice Andreje Katič, ki se je udeležila le prvega dne zasedanja, danes pa je ni bilo.
Slovenija v tem trenutku nima vlade s polnimi pooblastili, izpostavlja Kacin, ki pričakuje, da bo nova vlada oziroma koalicija, ko bo oblikovala svoj koalicijski program, naslovila tudi ta vprašanja in iskala soglasje v državnem zboru.
Ob tem izpostavlja, da v Natu razumejo "objektivne okoliščine, ki v tem trenutku onemogočajo, da bi vse države imele načrte, ki bi v večji meri zadostili pričakovanjem".
Kacin sicer poudarja, da si Slovenija z visoko gospodarsko rastjo lahko privošči krepitev obrambnih izdatkov, ki jo tudi nujno potrebuje, ker je v letih suše zaostala pri investiranju in je treba oborožitev in opremo posodobiti in jo nadomestiti z novejšo.
Kaj mora Slovenija storiti? "Slovenija mora storiti samo to, za kar se je sama odločila. Treba je pač preiti od besed k dejanjem, od zavez k zagotavljanju finančnih sredstev in k realizaciji načrtovanih investicij," odgovarja Kacin.
Slovensko vojsko, ministrstvo za obrambo, vlado in državni zbor tako čaka v prihodnje resna razprava in prilagoditev načrta spremenjenim varnostnim ocenam in drugačnim oblikam ogrožanja, je še poudaril Kacin, sicer nekdanji obrambni minister.
Pot Slovenije do dveh odstotkov BDP je sicer daljša zaradi velike gospodarske rasti. V obdobju 2017-2023 naj bi sicer v nominalnem obsegu obrambne izdatke okrepila za 60 odstotkov, kar je primerljivo prizadevanjem drugih zaveznic, izpostavljajo neuradni viri.
Obenem je neuradno slišati izraze začudenja, da se v Sloveniji Natovih ciljev ne jemlje enako resno kot cilje v okviru EU, češ da bi tako kot spoštuje zaveze v okviru območja evra in schengenskega območja, morala spoštovati tudi zaveze v Natu.
Obrambni izdatki sicer niso edini vir nesoglasij med ZDA in drugimi zaveznicami, ki med drugim izpostavljajo, da ni razlogov za uvedbo dodatnih uvoznih carin na jeklo in aluminij iz varnostnih razlogov, s katerimi ukrep utemeljujejo v Washingtonu.
Stoltenberg poudarja, da je srečanje obrambnih ministrov ta konec tedna potrdilo enotnost Nata. Kljub razhajanjem zaveznic glede trgovine in Irana so se znova uspele poenotiti okrog jedrne naloge vzajemne obrambe, je zatrdil.
Vzdušje je bilo "zelo konstruktivno in zelo zavezniško", pa je poudaril Kacin. "Carin ni uvedel Pentagon, ne obrambni minister Mattis, ki tukaj zastopa barve ZDA, ampak je bila to precej enostranska odločitev Bele hiše," je dejal.
Obrambni sekretar Mattis po Kacinovih besedah zagotovo ni človek, ki bi prispeval k poslabšanju odnosov, temveč je "svetla točka, svetla zvezda v komuniciranju in sodelovanju z ZDA, ki vsak svoj nastop izkoristi za to, da krepi zaupanje med zaveznicami".
Nekatere zaveznice so sicer govorile tudi o vrednotah in kot eno temeljnih vrednot omenjale prosto trgovino, kar so sporočila, ki bodo posredovana v Washington, ampak to ni bila osrednja tema, to je detajl iz nastopa nekaterih zaveznic, je sklenil Kacin.
Obrambni ministri so sicer ta konec tedna sprejeli niz odločitev za krepitev odzivnosti zavezništva na ruske in druge grožnje, ki bodo dokončno potrjene na julijskem vrhu.
Potrdili so krepitev poveljniške strukture za 1200 ljudi ter da bo novo poveljstvo za zaščito pomorskih povezav čez Atlantik v ameriškem Norfolku, novo zaledno poveljstvo za izboljšanje premičnosti sil in opreme po Evropi pa v nemškem Ulmu.
Dogovorili so se tudi o pobudi za izboljšanje pripravljenosti Nata z imenom "štiri tridesetice", ki predvideva, da bo imelo zavezništvo do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 eskadrilj in 30 bojnih plovil, ki bodo lahko pripravljeni v 30 dneh ali manj.
Slovenska ministrica je v Bruslju podpisala pismo o pristopu Slovenije k skupini v okviru koncepta vodilnih držav pod vodstvom Nemčije. V prvi fazi bo v njej sodelovala na področju razvoja zmogljivosti radiološke, kemične in biološke obrambe.
