Slabo stanje in politično vzdušje sta pogostejša razloga za odhod iz Hrvaške kot ekonomsko-socialni problemi ali osebni razlogi, kaže raziskava, ki jo je med marcem in majem letos izvedla agencija Promocija plus na 661 hrvaških izseljencih.
Kot razloge za odhod s Hrvaške so navedli še zaposlovanje članov političnih strank, družin in sorodnikov, korupcijo in kriminal v državi in vseh segmentih družbe, zgodovinske spore o ustaših in partizanih ter pomanjkanje perspektive za družine in otroke. Izseljence s Hrvaške moti vse večji primitivizem, verska nestrpnost in nacionalizem ter pomanjkanje nujnih strukturnih reform v domovini.
Med vprašanimi je 82 odstotkov mlajših kot 40 let, dve tretjini anketirancev je poiskalo boljše življenjske pogoje skupaj s svojimi partnerji, nekaj več kot 70 odstotkov pa je s seboj vzelo tudi otroke.
Izseljenci so večinoma občutno bolj izobraženi od hrvaškega povprečja, tri četrtine vprašanih pa je zapustilo Hrvaško, čeprav so pred odhodom imeli službo. Med zaposlenimi pred odhodom jih je 40 odstotkov imelo plače okrog 4000 kun (540 evrov), kar je nekoliko pod hrvaškim povprečjem, tretjina pa jih je prejemala plačo nad hrvaškim povprečjem.
Približno 42 odstotkov vprašanih ne načrtuje vrnitve na Hrvaško, četrtina pa se namerava vrniti po upokojitvi.
Raziskava je pokazala, da je bilo hrvaških izseljencev vsako leto vse več po vstopu države v EU sredi leta 2013. Hrvati najbolj pogosto odhajajo v države z razvito tržno ekonomijo in učinkovito javno administracijo, kot so Nemčija, Irska, Švedska in Avstrija.
V novih življenjskih okoljih so najbolj zadovoljni z možnostmi zaposlitve in spremembami služb ter z učinkovitejšo javno upravo. Najbolj pa so nezadovoljni s stanovanjem in svojim socialnim življenjem.
Približno polovica izseljencev meni, da se stanje na Hrvaškem v prihodnje ne bo izboljšalo, nekaj več kot enajst odstotkov pa jih ocenjuje, da bo v državi sčasoma vendarle bolje.
Predsednica Hupa Gordana Deranja je v sredo ob predstavitvi raziskave v Zagrebu dejala, da so izidi potrdili njihova opozorila o pomanjkanju delovne sile, ki je posledica vse bolj množičnega izseljevanja iz Hrvaške.
Meni, da bi izseljevanje lahko ustavili ne samo z gospodarskimi temveč širšim spremembami v družbi, ki zahtevajo sodelovanje vseh članov družbe od oblasti in opozicije preko delodajalcev in sindikatov do akademske in kulturne skupnosti, so sporočili iz Hupa.
Direktor Hupa Davor Majetić je dejal, da je za premik predvsem treba poceniti državo, ki bi morala manj obremenjevati delodajalce in delavcev ter spremeniti odnos bruto in neto plače veliko bolj v prid neto plači, da bo delavcem ostalo več denarja.
