"K IMF smo se obrnili, da bi se izognili krizi," je medijem ponoči po srednjeevropskem času povedal argentinski finančni minister Nicolas Dujovne. "Prizadevamo si zgraditi normalno državo. Posojilo IMF je podpora našemu programu, s ciljem zagotoviti gospodarsko rast znižati inflacijo in zmanjšati revščino," je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Prvih 15 milijard dolarjev naj bi druga največja južnoameriška država po ministrovih besedah prejela takoj, spremljal pa ga bo triletni program reform in javnofinančnih ukrepov.
Dogovor o posojilni liniji mora potrditi še odbor izvršnih direktorjev, generalna direktorica sklada Christine Lagarde pa je dosežen sporazum pozdravila in pojasnila, da bodo dogovorjeni ukrepi zmanjšali potrebe po zunanjem financiranju države, omogočili znižanje javnega dolga in odstranili breme s pleč Argentine.
Po njenem prepričanju bo dogovor okrepil tudi zaupanje trgov v državo, ki je že večkrat v zgodovini razglasila nesposobnost odplačevanja dolga, tako da bo v prihodnje lažje naslovila dolgoletne makroekonomske šibkosti.
Med ukrepi, o katerih sta se dogovorila sklad in domovina tanga, so znižanje proračunskega primanjkljaja in zagotovitev neodvisnosti centralne banke. Proračun naj bi na primarni ravni, torej pred plačilom obresti, z novega cilja 2,7 odstotka BDP primanjkljaja letos do 2021 prešel v 0,5 odstotka BDP presežka. Inflacija, ki naj bi se letos po ocenah približala 30 odstotkom, naj bi do 2021 upadla na devet odstotkov.
Država se bo tudi s pomočjo IMF tako laže spopadla z zanjo vse bolj zaostrenim globalnim ekonomskim okoljem naraščajočih obrestnih mer v razvitem svetu (še posebej v ZDA), ki sprožajo beg kapitala iz razvijajočih se gospodarstev in znižujejo vrednost njihovih valut, in rasti cen nafte. Argentinski peso je v zadnjih mesecih izgubil petino vrednosti vrednosti, inflacija pa je že lani na primer dosegla skoraj 25 odstotkov. Argentinska centralna banka je ključno obrestno mero nedavno dvignila na 40 odstotkov.
Argentina tako spet aktivno sodeluje z IMF, potem ko je leta 2006, ko mu je odplačala zadnjo tranšo posojila, za desetletje, v katerem sta državo vodila Nestor Kirchner in nato njegova soproga Cristina Fernandez de Kirchner, celo prekinila sodelovanje s skladom. Odnosi so se izboljšali šele s prihodom trenutnega predsednika Mauricija Macrija na oblast leta 2015.
Macri priznava, da je Argentina med državami, ki so najbolj odvisne od tujega financiranja, za kar so po njegovih navedbah odgovorna leta previsoke javne porabe, kar želi njegova administracija z reformnimi ukrepi zdaj nasloviti.
A odpor javnosti do sodelovanja z IMF zaradi izkušenj iz preteklosti, ko je morala država skozi boleče ukrepe v zameno za pomoč sklada, je še vedno velik. Po javnomnenjskih raziskavah tako okoli tri četrtine Argentincev dogovoru z IMF nasprotuje, v zadnjih dneh so bili po državi tudi protesti. A večina ekonomistov se strinja, da je pot, ki jo je ubrala vlada, razumno tveganje glede na nastale gospodarske razmere v državi.
