Tožilka Helga Dobrin je v zaključni besedi vztrajala pri spremenjeni obtožnici, v kateri je ostalo zgolj kaznivo dejanje goljufije. Sprva sta bila v kazenskem postopku zaradi neuresničenega projekta medicinskega centra tudi Doroteja Sjekloča za overitev lažne vsebine in cerkljanski župan Franc Čebulj za nevestno delo v službi. Vendar je pregon zoper Čebulja zastaral, tožilka pa je na prejšnjem naroku umaknila tudi obtožnico zoper Sjekločevo.
Je pa tožilka vztrajala, da je Rajko Sjekloča s sodelovanjem Bunca leta 2011 preslepil cerkljanskega župana in občinske svetnike, da so sredstva za 25 milijonov evrov vreden projekt nevrološkega centra zagotovljena oziroma obljubljena, zato je občina v projektno družbo KNRC vložila 109.000 evrov vredno zemljišče v kompleksu doma starostnikov Taber v Šmartnem.
Družba je dejansko razpolagala le s 60.000 evri, v dokapitalizaciji z obračanjem in veriženjem teh sredstev pa se je ustvaril videz, da ima 621.500 evrov osnovnega kapitala. To veriženje je kot nenavadno zaznala Gorenjska banka, pri kateri se je Sjekloča dogovarjal za kredit za projekt, in obvestila urad za preprečevanje pranja denarja.
Dobrinova je prepričana, da je šlo za namerno zlorabo legalnega instituta, katerega namen je bil zgolj to, da lažno ustvari vtis, da gre za resno družbo, za katero stojijo ljudje s kapitalom. Sodišču je predlagala, da obtožena spozna za kriva, pri izreku kazenske sankcije pa upošteva, da je bilo zemljišče vrnjeno občini in jima izreče enoletno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let.
Sjekloča in Bunc sta v svojih zagovorih vse očitke zavrnila in izpostavila, da je šlo za dober projekt. V današnji zaključni besedi, ki se ju obtožena nista poslužila, pa sta njuna zagovornika poudarila, da tožilstvo sploh ni konkretiziralo vseh znakov kaznivega dejanja goljufije. Tako ni jasno niti, kaj naj bi bil namen oziroma naklep obtoženih in kakšna škoda naj bi nastala, saj so bila v družbeniški pogodbi varovala, da občina v primeru neuspelega projekta dobi zemljišče nazaj, kar se je tudi zgodilo.
Zagovornik Sjekloče Samo Ošabnik je poleg tega dejal, da je dokazni postopek nesporno pokazal, da obtožena nista zatrjevala, da ima družba KNRC za projekt že denarna sredstva na računu, sklenjene kreditne pogodbe ali pogodbe s tujimi investitorji. Občina je bila seznanjena s tem, da je družba šele v postopku pridobivanja sredstev oziroma dogovarjanja za sklenitev kreditne pogodbe.
Obramba je sodišču predlagala, da zadevo v celoti zavrne ali pa obtožena oprosti obtožbe. Sodnica Andrijana Ahačič je temu sledila, saj je po obsežnem dokaznem postopku presodila, da ni dokazov, da sta obtožena storila očitano kaznivo dejanje. Kot je izpostavila, je bila izvedena dokapitalizacija takrat zakonita, občina pa ni bila oškodovana.
Medtem ko bo tožilka še razmislila o pritožbi na sodbo, pa je bil Sjekloča zadovoljen s presojo sodnice. Ob tem je izpostavil, da je bil to za Gorenjsko zelo dober projekt, ki pa ga je preprečila Gorenjska banka. Sam pa ne izključuje možnosti, da bi znova poskusil izpeljati takšen projekt, a morda nekje drugje.
