Obrambni ministri bodo danes potrdili krepitev poveljniške strukture za 1200 ljudi. Potrdili bodo tudi, da bo novo poveljstvo za zaščito pomorskih povezav čez Atlantik v ameriškem Norfolku, novo zaledno poveljstvo za izboljšanje premičnosti sil in opreme po Evropi pa v nemškem Ulmu, je ob začetku zasedanja napovedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Po koncu hladne vojne je bilo v Natovih zavezniških strukturah zaposlenih 22.000 ljudi v 33 različnih poveljstvih, danes jih je manj kot 7000 v sedmih poveljstvih.
Nadgradnja poveljniške strukture je potrebna zaradi novih izzivov v spreminjajočem se svetu, poudarjajo v Natu, pri čemer izpostavljajo bolj agresivno Rusijo, ki je z nezakonito priključitvijo Krima leta 2014 sprožila ta prizadevanja.
Iz istega razloga se danes po Stoltenbergovih besedah pričakuje tudi dogovor o pobudi za izboljšanje pripravljenosti Nata z imenom "štiri tridesetice", ki predvideva, da bo imelo zavezništvo do leta 2020 30 mehaniziranih bataljonov, 30 eskadrilj in 30 bojnih plovil, ki bodo lahko pripravljeni v 30 dneh ali manj.
Na vprašanje, koga se boji Nato, je Stoltenberg danes odgovoril, da se Nato ne boji, se pa mora prilagoditi novi realnosti in zagotoviti, da bo ostal najuspešnejše zavezništvo v zgodovini. To pa je mogoče le, če se je zmožen ustrezno odzivati na izzive, kot so bolj agresivna Rusija, nestabilnost in nasilje na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike, proliferacija orožja za množično uničenje ter kibernetske grožnje.
Osrednja tema tako ta konec tedna kot na julijskem vrhu bo sicer vprašanje krepitve obrambnih izdatkov, saj ameriški predsednik Donald Trump glasno in jasno izpostavlja pričakovanje, da bodo evropske zaveznice znatno in hitro okrepile obrambne proračune.
Zaveznice so si zastavile cilj, da se bodo poskušale do leta 2024 čim bolj približati cilju dveh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambne izdatke. Za zdaj jih ta cilj izpolnjuje le peščica. So pa vse ustavile krčenje in večina je pripravila načrte za dosego tega cilja, izpostavlja Stoltenberg, ki bo drevi predstavil prve številke za to leto.
Trump je kritičen zlasti do Nemčije, ki je nedavno napovedala povišanje obrambnega proračuna na 1,5 odstotka BDP. Stoltenberg je nemške načrte danes komentiral z besedami, da pozdravlja ustavitev krčenja in predvideno 80-odstotno povečanje obrambnih izdatkov v desetletnem obdobju kot korake v pravo smer.
Slovenija je med najslabšimi zaveznicami, ko gre za obseg obrambnega proračuna. Leta 2024 naj bi dosegla 1,14 odstotka BDP, kar je daleč od Natovega cilja dveh odstotkov. Cilj, da je treba petino obrambnih izdatkov nameniti za investicije, pa naj bi dosegla leta 2021.
Obrambni izdatki so sicer le en vir napetosti med evropskimi zaveznicami in ZDA. Zasedanje obrambnih ministrov poteka v senci trenj med EU in ZDA zaradi carin, iranskega jedrskega dogovora in podnebnega sporazuma. Stoltenberg ne skriva zaskrbljenosti zaradi teh nesoglasij, a izpostavlja trdno varnostno čezatlantsko vez.
