Mehanizem je po lanskem zaprtju haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije prevzel vse njegove še preostale primere.
Kot je povedal Brammertz v rednem poročilu o delu v VS ZN, mora mehanizem končati samo še tri primere - prizivna postopka v primeru Karadžića in Mladića ter ponovljeno sojenje nekdanjemu vodji srbske varnostne službe Jovici Stanišiću in njegovem pomočniku Franku Simatoviću. Pričakujejo, da se bo tudi to sojenje končalo do konca leta 2020, tako da bi mehanizmu nato ostal samo še morebitni prizivni postopek v tem postopku, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Karadžić, predsednik Republike srbske in vrhovni poveljnik vojske bosanskih Srbov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995, je bil zaradi genocida v Srebrenici in vojnih zločinov med vojno v BiH leta 2016 na haaškem sodišču obsojen na 40 let zapora. Prizivni postopek poteka na podlagi pritožbe Karadžića in tožilstva. Obramba zahteva oprostilno sodbo ali novo sojenje. Tožilstvo pa zaradi pravnih in drugih napak zahteva obsodbo na dosmrtni zapor.
Karadžić v zaporu v Scheveningnu prestaja kazen skupaj z medvojnim sodelavcem v skupnem zločinskem podvigu Ratkom Mladićem, takratnim načelnikom generalštaba vojske Republike srbske, ki je bil 22. novembra lani zaradi podobnih obtožb v Haagu obsojen na dosmrtni zapor. Tudi prizivni postopek v njegovem primeru poteka na podlagi pritožb obrambe in tožilstva. Obramba zaradi "številnih napak" zahteva oprostitev vseh obtožb. Tožilstvo zahteva, da Mladića spoznajo za krivega tudi za genocid nad Bošnjaki in bosanskimi Hrvati v šestih občinah na zahodu BiH leta 1992.
Ponovljeno sojenje Stanišiću in Simatoviću se je začelo junija lani na haaškem sodišču, potem ko je sodišče decembra 2015 razveljavilo oprostilni sodbi zoper oba iz leta 2013 in jima odredilo ponovno sojenje za vojne zločine. Obtožena sta, da sta med vojno na območju pošiljala "enote smrti" na Hrvaško in v BiH.
Brammertz je v VS ZN še opozoril na nujno okrepitev iskanja pogrešanih po vojnah na območju nekdanje Jugoslavije. Kot je dejal, več deset tisoč družin na vseh straneh še vedno ne ve, kje so njihovi najdražji. Dodal je, da je tožilstvo z več strani dobilo prošnje za pomoč pri reševanju tega problema, še navaja Tanjug.
