Carine na jeklo bodo odslej 25-odstotne, na aluminij pa 10-odstotne. Veljajo tudi za Mehiko in Kanado. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v četrtek napovedal vložitev tožbe pri WTO. "ZDA nam ne dajejo druge izbire," je komentiral. "To je slab dan za svetovno trgovino," je dodal.
Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je danes v Bruslju sporočila, da se je EU odločila za sprožitev postopka pred WTO. Vložila ga bo tudi proti Kitajski zaradi spodkopavanja pravice intelektualne lastnine.
"Če se igralci v svetu ne držijo pravil, se lahko sistem zruši. Zato postopek pred WTO tako proti ZDA kot proti Kitajski. To kaže, da se ne postavljamo na nobeno stran, temveč se zavzemamo za multilateralni sistem in za globalno trgovino, ki temelji na skupnih pravilih," je poudarila komisarka.
EU se je za ukrepanje proti Kitajski po besedah Malströmove odločila zaradi kitajske zakonodaje, ki spodkopava pravico intelektualne lastnine evropskih podjetij, kar je že dolgo razlog za zaskrbljenost.
Ko evropska podjetja pridejo na Kitajsko, so kitajski strani prisiljena zagotoviti lastništvo ali pravico do uporabe tehnologije. Tehnološke inovacije pa so temelj evropskega gospodarstva, ki zagotavlja konkurenčnost in delovna mesta, je pojasnila komisarka.
Ameriško odločitev za uvedbo carin na jeklo in aluminij, ki veljajo od 6. ure, pa je komisarka označila za obžalovanja vredno in ponovila, da gre za goli protekcionizem, ki bo še oslabil čezatlantsko vez ter prizadel delovna mesta tako v EU kot v ZDA.
EU pripravlja odziv s tremi vrstami ukrepov. Prvi je omenjeni postopek pred WTO. Drugi so izravnalni ukrepi - dodatne, 25-odstotne uvozne carine na določene ameriške proizvode. Tretji niz pa so ukrepi za zaščito trga pred porastom jekla in aluminija na evropskem trgu, ki bi bil posledica preusmeritve izvoza iz drugih držav zaradi uvoznih carin ZDA.
Izravnalni ukrepi bodo sorazmerni škodi, ki jo bo utrpela EU. Predvideni sta dve fazi ukrepanja in za vsako fazo je pripravljen seznam ameriških proizvodov, za katere lahko unija uvede dodatne carine.
Nad carinami niso navdušeni niti v Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Opozorili so, da v podaljšanih trgovinskih vojnah izgubijo vsi, zato so države pozvali h konstruktivnemu sodelovanju za zmanjšanje trgovinskih ovir in k reševanju trgovinskih sporov brez zatekanja k izjemnim ukrepom.
"Nesrečno je, da se trgovinske napetosti povečujejo v času, ko trgovina podpira globalno gospodarsko okrevanje. Prvič po dolgem času trgovina raste hitreje kot globalni BDP in širi okrevanje po svetu. Zaradi trgovine in inovacij danes milijarde ljudi uživajo daljše, bolj zdravo in bolj cvetoče življenje," je sporočil tiskovni predstavnik IMF Gerry Rice.
Proti trgovinskim vojnam je tudi večina Američanov. Anketa medija Politico, ki je bila uvedena pred uveljavitvijo višjih carin na uvoz jekla in aluminija iz EU, Kanade in Mehike, ugotavlja, da 70 odstotkov Američanov želi, naj se predsednik Donald Trump raje osredotoči na sklepanje trgovinskih sporazumov, le 14 odstotkov pa jih meni, naj uvaja višje carine na uvoz.
Nad Trumpovo odločitvijo so razočarani tudi v Ameriški gospodarski zbornici v Sloveniji (AmCham Slovenija). V tej potezi, ki je po njihovem prepričanju neupravičena, vidijo grožnjo za delovna mesta in svetovni trgovinski sistem.
Prepričani so tudi, da EU izpolnjuje vsa merila, določena za trajno oprostitev, saj nikakor ne ogroža ZDA na področju nacionalne varnosti, kar je bil argument Trumpove administracije za uvedbo tega protekcionističnega ukrepa.
Carine so prav tako razočarale največjega slovenskega predelovalca aluminija - bistriško skupino Impol. Kot so za STA povedali v podjetju, ki skoraj 95 odstotkov svojih izdelkov proda na tuje trge, bo to imelo negativen učinek na njihove prihodke.
"Učinek uvedenih carin bo povečal pritiske na evropskem trgu, saj lahko pričakujemo, da bodo evropski proizvajalci in proizvajalci iz tretjih držav tukaj iskali dodatne priložnosti," so pojasnili v skupini pod vodstvom Jerneja Čokla, kjer upajo, da se bo EU ustrezno odzvala in tudi sama sprejela ukrepe, s katerimi bo zaščitila evropske proizvajalce.
V Slovenski industriji jekla (Sij) po uvedbi 25-odstotnih carin na uvoz jekla v ZDA nadaljujejo z že prej začetimi prizadevanji za izvzetje posameznih vrst jekel skupine Sij. Opozarjajo, da bo ukrep poleg proizvajalcev v EU prizadel tudi porabnike v ZDA. S svojimi največjimi ameriškimi strankami že iščejo rešitve za porazdelitev dodatnega bremena.
V skupini Sij, ki je v letu 2017 v ZDA ustvarila 67,8 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja devetodstotni delež prihodkov od prodaje v jeklarski dejavnosti, so z aktivnostmi za izvzetje določenih vrst jekel začeli že marca ob prvih napovedih uvedbe carin na uvoz jekel v ZDA. Hkrati so se od takrat zavzemali tudi za izvzetje EU kot celote.
