V Sloveniji je turizem prepoznan kot zelo pomembna in perspektivna gospodarska dejavnost, turistični promet pa dosega rekordne rezultate. Potem ko so lani turisti pri nas ustvarili skoraj 12 milijonov prenočitev, kar je 11-odstotna rast glede na leto prej, se trendi rasti nadaljujejo tudi letos, ko je Slovenija v prvem trimesečju zabeležila več kot dva milijona nočitev.
Novi zakon o spodbujanju razvoja turizma, ki je začel veljati 15. marca, ureja načrtovanje in izvajanje spodbujanja razvoja turizma na državni in lokalni ravni. Občine so z njim dobile možnost povišanja turistične takse, s tem pa po navedbah gospodarskega ministrstva prevzemajo tudi bistveno večjo obveznost za razvoj turizma na svojem območju.
Občine, ki pobirajo turistično takso, morajo skladno z zakonom do 15. junija letos sprejeti nove odloke o turistični taksi. Nekaj jih je to že storilo, mnoge so v postopkih sprejemanja novih odlokov.
Doslej je bila najvišja vrednost turistične takse postavljena pri 1,265 evra, po novem pa bo lahko znašala največ 2,50 evra. Občine, ki so že sprejele ali so v postopku sprejemanja odlokov, se odločajo za različne zneske turističnih taks.
Vsem turističnim taksam pa je skupno to, da bodo turisti hkrati s plačilom turistične takse od 1. januarja 2019 morali plačati še promocijsko takso. Ta bo znašala četrtino zneska obračunane turistične takse.
Medtem ko je turistična taksa priliv občin, bo promocijska taksa namenjena izključno za Slovensko turistično organizacijo (STO), in sicer za promocijo na tujih trgih. Ob najvišjem znesku turistične takse, 2,50 evra, bo promocijska taksa znašala 0,625 evra, tako da bo gost plačal obe taksi v skupni višini 3,125 evra oz. 3,13 evra.
V pristojnosti občin je tudi, ali bo do uvedbe turistične takse sploh prišlo oz. ali bo prišlo do dviga turistične takse. Doslej je bilo namreč v Sloveniji po podatkih gospodarskega ministrstva 43 občin takšnih, ki niso pobrale niti evra turistične takse. Te tako tudi niso zavezane k sprejetju oz. spremembi odlokov, prav tako ne bodo zavezane k pobiranju promocijske takse, so pojasnili na ministrstvu.
Pri določanju višine turistične takse lahko občina upošteva tudi vrsto in kategorijo nastanitvenih obratov, prebivanje v sezonskem ali zunajsezonskem obdobju, prav tako lahko odloča o določenih oprostitvah plačila turistične takse.
Leta 2016 so prilivi iz naslova turistične takse znašali 11,8 milijona evrov, lani že 13,5 milijona evrov, kažejo podatki gospodarskega ministrstva. Na ministrstvu v grobem ocenjujejo, da bi ob predpostavki, da se obseg in struktura zavezancev za plačilo turistične takse ne bi spremenila in da bi se turistična taksa zaračunavala v povprečni višini dva evra, po novem iz tega naslova zbrali okoli 7,8 milijona evrov več.
Cilj dviga turistične takse je, da bodo občine z dodatnimi sredstvi lahko izvedle potrebna vlaganja v dejavnosti, storitve in investicije, ki so v javnem interesu. Cilj uvedbe promocijske takse pa je učinkovita promocija celovite turistične ponudbe Slovenije na tujih trgih, poudarjajo na ministrstvu.
Ob tem izpostavljajo, da turistična in promocijska taksa ne obremenjujeta gospodarstva oz. turističnih ponudnikov. Turistično takso namreč plačajo turisti ob plačilu prenočitev, in sicer kot nadomestilo za določene storitve in ugodnosti, ki so jim brezplačno na voljo na obiskanem turističnem območju.
Turistična taksa mora biti porabljena strogo namensko. Glede na določila zakona se lahko porablja za dejavnosti in storitve, katerih opravljanje je v javnem interesu. Večjih zapletov glede obračunavanja takse ne pričakujejo. Pobiranje in odvajanje takse je usklajeno z ministrstvom za finance in Fursom, pojasnjujejo na ministrstvu, kjer so z občinami v stalnem stiku. Občinam so posredovali tudi podrobna navodila in pojasnila glede obračunavanja.