Zakon je podprlo 75 poslancev, 30 pa jih je bilo proti. Predstavila ga je desnosredinska vlada, podprli pa so ga tudi socialni demokrati in skrajno desna Danska ljudska stranka, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Zakonska prepoved zakrivanja obraza sicer ne velja le za burke in nikabe, ampak tudi za druga pokrivala, od kap, šalov, mask do čelad in celo umetne brade, ki bi preveč zakrivala obraz. Bo pa še naprej dovoljeno nositi šale v mrazu ali pa pustne maske v času karnevala, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Zakon bo začel veljati s 1. avgustom, predvidena globa pa je 1000 danskih kron (135 evrov). Za četrto kršitev pa se kazen lahko že podeseteri na 10.000 kron (1350 evrov).
Od nikogar sicer ne bodo na ulici terjali, da sname burko, ampak bodo osebo po plačilu globe poslali domov, je pojasnil pravosodni minister Soren Pape Poulsen.
Ni sicer jasno, koliko žensk na Danskem sploh nosi burke ali nikabe in ali bo ta zakon koga sploh zadeval. Ministra pa to ne moti. "Ne vem, koliko ljudi nosi burko tu na Danskem. A tiste, ki jo, morajo računati na to, da bodo kaznovane z globo," je dejal Poulsen.
Tiskovni predstavnik Danske ljudske stranke Martin Henriksen je ob tem povedal, da nekateri ljudje zakrivanje celega obraza "izkoriščajo za promocijo ideologije, ki bi, če bi bila uspešna, pomenila, da bodo številni drugi izgubili pravico do svobode. Gre za vprašanje ravnovesja," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Podporniki poleg tega trdijo, da bo prepoved omogočila boljšo integracijo muslimanskih priseljencev v dansko družbo, saj da ta oblačila služijo zatiranju žensk.
Direktorica mednarodne nevladne organizacije za človekove pravice Amnesty International za Evropo Gauri van Gulik pa je dejala, da bo namesto zaščite pravic žensk prepoved prinesla "kriminalizacijo žensk zaradi izbire oblačila". "To pa je v nasprotju s svoboščinami, za katere Danska trdi, da jih spoštuje," je poudarila. Prepoved je označila za nesorazmerno, poleg tega pa krši pravico do svobode izražanja in veroizpovedi.
Danska je sicer nova država v Evropi, ki se je odločila za prepoved zakrivanja obraza v javnosti. Prva je bila leta 2011 Francija, lani jeseni pa je prepoved uvedla tudi Avstrija. Belgijski zakon je bil tudi na preizkušnji na Evropskem sodišču za človekove pravice in jo uspešno prestal, še navaja AFP.
