c S

Finančni ministri EU z dogovorom za zmanjšanje bančnih tveganj

25.05.2018 15:20 Bruselj, 25. maja (STA) - Finančni ministri EU so se po marčnem neuspehu in težkih pogajanjih danes uspeli dogovoriti o zakonodajnih ukrepih za zmanjšanje bančnih tveganj. Dogovor je pomemben za dokončanje bančne unije, kar je pogoj za izvedbo nadaljnjih načrtovanih reform v območju evra.

Dogovor o bančnem svežnju je ključen mejnik za nadaljnje zmanjševanje tveganj v bančnem sektorju in pomemben korak pri izvajanju načrta za bančno unijo, je poudaril podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Tudi francoski finančni minister Bruno Le Maire je dogovor opisal kot ključno fazo v procesu za zagotovitev, da bo evropski bančni sektor najtrdnejši in najbolj stabilen na svetu ter še večje varnosti varčevalcev.

Današnji dogovor, ki ga je podprlo 26 držav, Grčija in Italija pa sta se vzdržali, se nanaša na spremembo predpisov o kapitalski ustreznosti kreditnih institucij in investicijskih družb ter evropskih predpisov o sanaciji in reševanju bank.

S tem se krepijo pravila glede minimalnih ravni kapitala in drugih instrumentov, s katerimi se krijejo izgube v primeru reševanja, in to je ključno za zaščito vlagateljev, je poudarila slovenska finančna ministrica, ki opravlja tekoče posle, Mateja Vraničar Erman.

Za Slovenijo je bilo v pogajanjih po ministričinih besedah pomembno, da ti blažilniki pri čezmejno delujočih bančnih skupinah obstajajo ne samo na ravni matične banke, ampak tudi na ravni hčerinskih bank v drugih članicah, da so torej zaščiteni vlagatelji tudi v državah gostiteljicah.

Ministrica ne pričakuje, da bi uveljavitev novih pravil pomenila dodatno breme za slovenske banke, saj imajo dovolj kapitala, bodo pa morale seveda tudi slovenske banke spoštovati nova pravila.

Dogovor o tveganjih je zelo pomemben za postavitev tretjega stebra bančne unije - skupnega sistema za zavarovanje bančnih vlog, znanega pod okrajšavo Edis, ki je že leta v slepi ulici. Gre za vprašanje razmerja med zmanjšanjem in delitvijo tveganj, med odgovornostjo in solidarnostjo.

Nemčija, ki kot najmočnejše gospodarstvo v območju evra v takšnih projektih prevzema največjo odgovornost, mu je doslej nasprotovala z argumentom, da je treba najprej zmanjšati tveganja, šele nato jih bo mogoče deliti.

Tudi finančni ministri Danske, Estonije, Finske, Irske, Latvije, Litve, Nizozemske in Švedske so se pred časom v skupnem pismu o prenovi območja evra zavzeli za začetek politične razprave o Edisu, šele ko bo dosežen zadosten napredek pri zmanjševanju tveganj.

Dogovor o zmanjševanju tveganj odpira vrata dogovoru o delitvi tveganj, kar predvideva Edis. Na vprašanje, ali so vrata dovolj odprta, Vraničar Ermanova odgovarja: "Danes optimizma ni manjkalo. Upam, da bo zdržal."

Današnji dogovor, ki je sicer šele izhodišče za pogajanja z Evropskim parlamentom, omogoča tudi dogovor o vzpostavitvi varovalnega mehanizma za enotni reševalni sklad v juniju. To vlogo bo imel evropski reševalni sklad ESM.