Družine, ki sodelujejo pri tožbi, prihajajo iz Portugalske, Nemčije, Francije, Italije, Romunije, Kenije in Fidžija, pridružila pa se jim je tudi mladinska organizacija ljudstva Sami iz Švedske.
Kot je pojasnila njihova odvetnica Roda Verheyen, gre za ljudi, ki med drugim živijo blizu obal, imajo v lasti gozdove ter živijo v gorah in so priče taljenju ledenikov. Nanje že sedaj vplivajo podnebne spremembe in EU sporočajo, da mora storiti vse, kar lahko, da jih zaščiti, sicer bo škoda zanje katastrofalna.
Glede na navedbe odvetnikov skupine, poimenovane People's Climate Case, gre za prvo tovrstno tožbo proti EU. V preteklosti so bile tožbe s podobno vsebino vložene v prizadevanjih, da bi vlade posameznih držav prisilili v ostrejše ukrepanje proti podnebnim spremembam.
Države sveta so se leta 2015 v Parizu zavezale k omejitvi globalnega segrevanja na največ dve stopinji Celzija glede na predindustrijske ravni. To bi dosegli z omejitvami izpustov toplogrednih plinov, ki med drugim nastajajo z gorenjem fosilnih goriv.
V skladu s pariškim podnebnim sporazumom so države predložile svoje obljube glede omejitev, a glede na te naj bi se planet še vedno segrel za tri stopinje Celzija. Pri tej ravni se glede na napovedi znanstvenikov obetajo bolj pogoste hude nevihte, daljše suše in višanje gladine morja, ki bo zalilo več otokov.
EU se je do leta 2030 zavezala k omejitvi izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov glede na ravni iz leta 1990. Kot opozarjajo tožniki, to ni dovolj za zaščito "njihovih osnovnih pravic, kot so pravica do življenja, zdravja, imetja in poklica".
Tožniki hočejo, da Sodišče EU v Luxembourgu prisili EU in njene članice, da bistveno dopolnijo številne direktive s področja omejevanja izpustov toplogrednih plinov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Sodišče bi lahko sicer šele čez nekaj mesecev sporočilo, ali bo obravnavalo primer, ki je bil uradno vložen danes.
