Predlog za ustavitev postopka zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja proti Franciji je del spomladanskega gospodarskega svežnja, ki ga je danes predstavila Evropska komisija.
Sveženj je vrhunec evropskega semestra, cikla tesnejšega usklajevanja politik članic pod budnim bruseljskim očesom, uvedenega sredi finančne krize leta 2011 s ciljem preprečevanja novih kriz.
Vključuje niz dokumentov, med njimi vrsto odločitev v povezavi s spoštovanjem evropskih proračunskih pravil ter proračunska in reformna priporočila članicam za ukrepanje v tem in prihodnjem letu.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je ves zajeten sveženj povzel z enim stavkom: da predstavlja izhod iz krize in gospodarsko normalizacijo.
"Ob izstopu Francije iz postopka zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja po devetih letih smo danes korak bliže temu, da pustimo za seboj zapuščino krize," je poudaril Moscovici.
Pri tem komisar iz Francije, bivši francoski finančni minister, ni skrival, da je to zanj simbolni trenutek. Poudaril pa je tudi, da je to dobra novica za celotno območje evra, saj je Francija drugo največje evropsko gospodarstvo.
Komisija je ustavitev postopka priporočila, ker Francija izpolnjuje temeljno evropsko proračunsko pravilo, da javnofinančni primanjkljaj ne sme preseči treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP).
Lani je bil francoski primanjkljaj 2,6-odstoten, s čimer je država evropski proračunski cilj izpolnila prvič po letu 2007. Bruselj je postopek sprožil leta 2009.
Romunija in Madžarska pa sta danes iz Bruslja dobili ostro svarilo, naj letos in prihodnje leto ukrepata za odpravo znatnih odstopanj od fiskalnih ciljev. "Preventiva je boljša od kurative," je poudaril Moscovici.
Komisija je sprejela tudi poročili o skladnosti Italije in Belgije s pravili o višini javnega dolga. Čeprav je dolg v obeh državah precej nad dovoljeno mejo 60 odstotkov BDP, komisija proti državama za zdaj ne bo ukrepala.
