Kim je kot prvi severnokorejski voditelj stopil na južnokorejska tla, sicer pa je bilo to šele tretje srečanje voditeljev obeh Korej doslej.
"Severna in Južna Koreja potrjujta skupen cilj, da Korejski polotok preko popolne denuklearizacije postane polotok brez jedrskega orožja," je zapisano v skupni izjavi, ki sta jo po srečanju podpisala voditelja. V njej med drugim piše, da na Korejskem polotoku ne bo več vojne. "Ni razloga, da bi se borili drug proti drugemu, saj smo en narod," je dejal Kim.
Kim je po srečanju obljubil, da bo spoštoval danes sklenjeni dogovor in da se "ne bo ponovila nesrečna zgodovina" prejšnjih dogovorov med Korejama. "Na poti so lahko trpljenje, frustracije in koraki nazaj, a brez bolečine zmaga ni mogoča," je dejal.
Moon pa je nedavno Kimovo napoved o končanju jedrskih in raketnih poskusov označil za zelo pomemben korak k popolni odpravi jedrskega orožja na polotoku.
Državnika sta se danes sestala na demilitariziranem območju na meji med državama, ki sta tehnično še vedno v vojni, saj se je korejska vojna v 50. letih končala le s prekinitvijo ognja.
Panmunjom, mesto na meji, kjer je bil današnji vrh, je po besedah severnokorejskega voditelja "simbol srce parajoče delitve", a lahko postane tudi simbol miru.
Državi bosta še letos našli rešitev za konec vojne in vzpostavitev trajnega in trdnega režima miru, piše v izjavi, ki sta jo podpisala voditelja. Pri iskanju tega računata na pomoč ZDA in Kitajske, ki sta sodelovali pri sklenitvi premirja pred 65 leti.
Sklenitev dogovora sicer ne bo enostavna, opozarjajo poznavalci, saj tako Seul kot Pjongjang formalno vztrajata pri suverenosti nad celotnim Korejskim polotokom. Obljube o ureditvi vprašanja je bilo slišati že na vrhovih leta 2000 in 2007 v Pjongjangu, a se to ni zgodilo.
Dialog med Korejama naj bi se nadaljeval in južnokorejski predsednik naj bi že letos jeseni obiskal Pjongjang.
Že 15. avgusta, na dan osvoboditve, ko se Korejci spominjajo japonske kapitulacije v drugi svetovni vojni, pa naj bi potekalo novo srečanje družin, ločenih od korejske vojne. Okoli 57.000 južnokorejskih družin ima člane na severu, to pa je eno najbolj čustvenih vprašanj v odnosu med državama.
Državnika sta se zjutraj najprej rokovala na mejni črti, nato pa sta se na Kimovo pobudo najprej sprehodila čez mejo v Severno Korejo ter se vrnila v tako imenovano hišo miru na južni strani črte prekinitve ognja iz leta 1953.
Po pogovorih - voditelja se več kot pol ure pogovarjala na štiri oči - sta skupaj blizu mejne črte posadila drevo. Zemljo zanj so pripeljali iz obeh držav.
Srečanje je bilo deležno velike pozornosti v svetu. Ameriški predsednik Donald Trump je tvitnil, da se bo korejska vojna končala, na kar morajo biti Američani ponosni. "Po besnem letu izstreljevanja raket in jedrskih poskusov zdaj poteka zgodovinsko srečanje Severne in Južne Koreje. Dobre stvari se dogajajo, ampak čas bo povedal svoje," je zapisal na Twitterju.
Vrh predsednikov obeh Korej je bil podlaga za veliko bolj pričakovani vrh med Kimom in Trumpom, do katerega naj bi prišlo v začetku junija. Voditelja ZDA in Severne Koreje sta se še pred nekaj meseci, potem ko je Severna Koreja izstrelila več raket in izvedla jedrske poskuse, obkladala z žaljivkami, do otoplitve je prišlo šele v začetku leta.
Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina, Dmitrij Peskov je v Moskvi dejal, da je dialog med Korejama obetaven, sicer pa je korejski vrh in dogovore na njem označil za zelo pozitivne novice.
Zgodovinski vrh so pozdravili tudi na Japonskem, vendar je premier Shinzo Abe opozoril, da mora Pjongjang storiti konkretne korake v zvezi z denuklearizacijo Korejskega polotoka in drugimi vprašanji.
Da je zgodovinsko srečanje voditeljev Korej zelo pomemben in spodbuden prvi korak, a bo potrebnega še veliko trdega dela, je opozoril tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.
Tudi slovenski predsednik Borut Pahor je v sporočilu za javnost pozdravil pripravljenost za dialog in mirno rešitev vseh odprtih vprašanj.
