Poročilo temelji na nedavnem obisku predstavnikov Sveta Evrope na dveh lokacijah na srbsko-madžarski meji. Ugotovili so, da so se možnosti odkritja potencialnih žrtev tihotapljenja ljudi poslabšale. Kot vzrok za takšno stanje pri organizaciji navajajo ostrejšo zakonodajo in ukrepe Madžarske na področju migracij in azilne politike.
Avtor poročila je skupina strokovnjakov Sveta Evrope za ukrepe zoper tihotapljenje z ljudmi, ki je zadolžena za nadzor implementacije konvencij Sveta Evrope s tega področja. Ugotovili so, da osebje v tranzitnih območjih ni poznalo postopka identifikacije žrtev tihotapljenja z ljudmi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot so dodali, je Madžarska prosilce za azil zadrževala v omejenih bivanjskih območjih, obdanih z rezilno žico in pod nadzorom oboroženih vojakov. Prav tako so strokovnjaki zaskrbljeni, da z otroki, starimi med 14 in 17 let, ravnajo kot z odraslimi.
Zabeležili so tudi 79 primerov kolektivnega izgona migrantov v Srbijo v manj kot dveh tednih decembra lani. Madžarske oblasti navedbe o "zaprtih objektih" zanikajo. Kot so dejali, migranti lahko kadarkoli odidejo nazaj v Srbijo. Prav tako zatrjujejo, da so podatki o kolektivnem izgonu neutemeljeni.
Leta 2015 je več kot milijon migrantov prispelo v Evropo. Približno 400.000 jih je prečkalo Madžarsko, ki je bila večinoma le tranzitna država. Lani je država prejela le 3397 prošenj za azil, od katerih je Madžarska ugodila tretjini. Večinoma so ti ljudje prejeli status begunca ali subsidiarno zaščito.
