Tokratni zakonski predlog dopolnjuje septembra lani uveljavljeno reformo delovne zakonodaje, ki je med drugim zmanjšala vlogo sindikatov v malih podjetjih, omejila odpravnine za nepravično odpuščene delavce, delodajalcem pa omogočila več neposrednih dogovorov z zaposlenimi o delovnih pogojih. Precej toga pravila, ki so prej veljala za vse, lahko zdaj podjetja znotraj splošnega regulatornega okvirja v večji meri prilagodijo panožnim ali podjetniškim potrebam.
Tokratni drugi krog reform je tako naslednji korak v boju proti še vedno visoki stopnji brezposelnosti v državi, ki je kljub zmanjšanju v zadnjih dveh letih s 8,7 odstotka še vedno precej višja kot na primer na drugi strani vzhodne francoske meje v Nemčiji.
S tokratnim predlogom želi vlada pod vodstvom Edouarda Philippa prispevati k uresničitvi Macronove predvolilne obljube, da bodo v državi prekvalificirali milijon nekvalificiranih mladih in še dodatni milijon dolgotrajno brezposelnih.
"Gre za drugo fazo prenove francoskega socialnega modela," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedala ministrica za delo Muriel Penicaud. Ukrepi naj bi okrepili konkurenčnost francoskega gospodarstva, delavcem pa z izboljšanjem poklicnih veščin omogočili "najboljšo možno varnostno mrežo pred brezposelnostjo". Parlament naj bi zakonski predlog začel obravnavati konec tega meseca.
Zakonske spremembe naj bi delavcem olajšale tako poklicno usposabljanje kot prekvalifikacije v teku delovne dobe. Vsak zaposleni naj bi na svoj individualni račun za poklicno usposabljanje prejel 500 evrov letno, medtem ko je imel do zdaj le pravico do 24 ur usposabljanja.
Na področju vajeništva se predvideva dvig plačila za opravljanje prakse s 685 na 715 evrov mesečno, zgornja starostna meja za opravljanje vajeništva pa se bo dvignila s 26 na 30 let.
Na področju nadomestil za brezposelne se predvideva, da bodo ta na voljo tudi samostojnim podjetnikom, ki bodo pristali v osebnem stečaju. Prejele jih bodo lahko tudi osebe z najmanj petimi leti delovnih izkušenj, ki bodo prekinile delovno razmerje z jasnim ciljem za prekvalifikacijo ali odhod "na svoje" z ustanovitvijo podjetja.
Na drugi strani predlagana zakonodaja krepi nadzor nad prosilci za nadomestila za brezposelne, za kar se predvideva kadrovska okrepitev pristojnih organov.
Pričakovati je, da bo ta drugi krog reform v javnosti dvignil precej manj prahu kot prvi. Sprejemanje reforme delovne zakonodaje so namreč pospremili množični, občasno tudi nasilni protesti.
