Vlada tudi zahteva, da jo svet AVK o svojih ugotovitvah obvesti najkasneje do konca maja.
Kot pravijo na ministrstvu, je iz letnih poročil AVK razvidno, da se je število izdanih odločb o prekrških znižalo. Agencija v obdobju, ko je njen direktor Matvoz, ni izdala nobenih odločb o prekrških.
Vladi se po besedah ministra, ki opravlja tekoče posle, Zdravka Počivalška tako poraja vprašanje, ali AVK sploh deluje kot prekrškovni organ.
Ministrstvo navaja, da je bil Matvoz januarja letos kot priča zaslišan pred preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic.
"Na zaslišanju ni izkazal poznavanja svojih nalog in pristojnosti kot direktor in zato posledično obstaja sum, da jih niti ne more strokovno izvajati. Na vprašanje, ali lahko direktor agencije vodi postopke, je namreč gospod Matvoz odgovoril, da ne in da ne ve, kdo bi mu podelil pooblastilo za to," so zapisali na ministrstvu.
Dodali so, da direktor AVK pooblastila ne potrebuje, saj mu to pristojnost daje zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. Preiskovalna komisija je v svojem zaključnem poročilu ugotovila, da naj bi Matvoz vedel za položaj določenega dobavitelja v Sloveniji, vendar ni reagiral in sprožil sektorske preiskave. "Toliko bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da je omenjena komisija že 18. oktobra 2017 podala vmesno poročilo, v katerem je predlagala, da pristojni organi, raziščejo sume. Obe poročili je obravnaval tudi DZ in sta objavljeni na spletnih straneh DZ," so dodali na ministrstvu.
Povod, da je Počivalšek na vladi sploh spregovoril o tej zadevi, pa je primer Agrokor. Ko je v veljavo stopil lex Agrokor in je Hrvaška imenovala svojo izredno upravo v podjetju Agrokor, je preko nje pridobila odločilen vpliv na Agrokor - tako tudi posreden vpliv na Mercator. Prišlo je do spremembe nadzora v družbi, kar lahko pomeni izpolnitev pogoja za obvezno priglasitev koncentracije v Sloveniji, pravi ministrstvo.
"Kolikor nam je znano, ta ni bila priglašena. AVK lahko po uradni dolžnosti uvede postopek presoje koncentracije, če je izkazana verjetnost, da je prišlo do koncentracije, ki je podrejena določbam zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Tudi AVK tega ni storil. Vsaj po nam znanih informacijah ne," je v sporočilu ministrstva zapisal Počivalšek.
Opustitev uvedbe postopka po njegovih besedah lahko pomeni morebitno kazensko odgovornost direktorja AVK, denimo kaznivega dejanja nevestnega dela.
Ministrstvo še pravi, da je v vladnem gradivu navedenih "še nekaj dejstev, ki dajejo vtis, da direktor AVK svojega dela ne opravlja vestno in strokovno, direktor AVK pa se ima v skladu s poslovnikom AVK pravico izjaviti glede obstoja razloga za razrešitev".
Iz AVK so sporočili, da se bo direktor lahko do odločitve vlade oz. ključnih dejstev "ustrezno opredelil šele, ko bo uradno seznanjen s sklepom vlade in njegovo vsebino". Takrat bodo pripravili tudi odziv za javnost, so napovedali.
Počivalšek je za današnjo izdajo časnik Dnevnik dejal, da bi Agrokor lahko na skupščini Mercatorjra ostal brez glasovalnih pravic in da bi bili lahko vsi skupščinski sklepi, sprejeti po uveljavitvi lex Agrorkor, neveljavni.
V Agrokorju so prepričani, da te možnosti ni, je poročal Dnevnik, saj da gre pri imenovanju izredne uprave za poseben postopek insolventnosti, ki ni vplival na lastniško strukturo družbe, medtem ko je bilo njeno upravljanje preneseno na izrednega pooblaščenca, ki ga je imenovalo sodišče. "Nadzor nad njegovim delovanjem izvajajo upniki prek upniškega odbora in trgovskega sodišča, Republika Hrvaška pa razen tega, da predlaga izrednega pooblaščenca, v postopku nima nikakršnih pristojnosti," so časniku povedali v Agrokorju.
Pravnik Miha Juhat je za Dnevnik povedal, da sta ključni dve vprašanji: ali se lahko država pri koncentracijah obravnava kot podjetje in ali je neki ukrep, kot je bil lex Agrokor, začasen in sprejet zaradi izvedbe prestrukturiranja, ali pa gre za trajen ukrep, kar je pogoj za koncentracijo. Dodal je, da so možne različne interpretacije in da ne bi mogel predvideti, kako bi odločila AVK, če bi zadevo obravnavala.
Počivalšek je v začetku meseca Matvoza pozval k odstopu, potem ko je vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo vlade za revizijo odločbe ministrstva, s katero je to DZ predlagalo imenovanje Matvoza. Vlada je na Počivalškov predlog zahtevo vložila potem, ko je upravno sodišče presodilo, da je bil postopek imenovanja nezakonit.
Matvoz ni odstopil, ker da zakonskih razlogov za razrešitev ni, kot direktor pa mora zagotoviti delo AVK, sploh v času, ko agencija obravnava zelo zahtevne primere. Med temi je tudi prevzem družbe Pro Plus, ki izdaja televizijska programa Pop TV in Kanal A.
